četrtek, 24. september 2009

The Twilight Zone

Zona Somraka (ki nima povezave s priljubljeno sago Twilight) je zame najboljša serija vseh časov. Resda so opazna precejšnja nihanja v kvaliteti, saj so nekateri deli resnično dobri, drugi pa kratkomalo za kurac; in pravzaprav ne gre za serijo, temveč nanizanko, ker se deli med sabo zgolj bledo povezujejo. Ampak kljub temu je količina odličnih epizod enormna in vsaka dobra zlahka odtehta deset slabih. Ja, tako dobra je ta serija, ki jo je leta 59' pilotiral Robert Stevens z epizodo: Where is Everybody?, ki je bila štart odlične zgodbe, ki jo preveva potovanje skozi dimenzije in čas. Vsaka epizoda se začne enako: z uvodnim nagovorom, ki prvinsko in hitro razloži ozadje prihajajoče zgodbe, včasih predstavi dogajalni čas in osebe; in te ponavadi s sklepnim stavkom poskuša privleči, da bi si epizodo ogledal. Potem sledi epizoda, ki se ponavadi začne mirno, pozneje pa stopi v filozofske podtone in te uči življenja, odgovarja na vprašanja, ki odgovorov sploh nimajo in te občasno celo komedijansko nasmeji: konča pa se s povzetkom, ki ga opravi isti napovedovalec, ki predstavi uvod. Sploh zaključek je večinoma stvar debat, saj s svojo pomirjajočo noto vdihne življenje in te pusti dobrega občutka, še pri tako zagrenjeni epizodi...

Epizode, torej. Serija Twilight Zone je bila posneta leta 1958 in je sled popularnosti fasala pet sezon, v povprečju po 31 epizod. S predvajanjem so zaključili leta 64, ko je začelo zanimanje padati, posledično pa gledanost in zaslužek. Zona Somraka je mirovala do leta '83, ko je bila dopolnjena z istoimenskim filmom, ki je zažigal in ljudstvu dal navdiha, da si je zaželela še več Somraka (ne onega, ki ga dostavi Stephenie Meyer) in leta 85 so nadaljevali s serijo, posneli tri sezone po dvajset delov in leta '89 zadevo spet pospravili v koš, odkoder jo je leta 2002 dvignil Allan Kroeker, ki je serijo dopolnil z novo sezono, ki je štela 44 delov. Vse skupaj je zgolj delček evforije, ki jo je serija spočela: in tjakaj še spada pobarvanje črno-belih delov, izgubljene epizode, filmi, fanovske epizode... skratka, ni bilo serije, ki bi požela toliko razprav, bila tolikokrat kopirana in debatirana; obenem pa dejansko kvalitetna. Najboljše epizode so one iz leta 58, ki kljub črnobelemu videzu izgledajo moderno in so tematsko sveže, sploh tistih najboljših nekaj. Igralci, režiserji in scenaristi so se skozi epizode menjavali, zato nikoli ni bil občutek pretirane enoličnosti, kar te komot prepriča, da si enkrat pogledaš vse epizode. No, jaz jih nisem, ker sem na internetu dobil naslove najboljših in sem si ogledal samo tiste, ampak zaprmej bom enkrat v življenju pogledal vse.


Tematike epizod so različne, najbolj pa mi je v spominu ostala epizoda Walking Distance, režiserja Roberta Stevensa, ki je zame osebno najboljša epizoda;- pa ne samo meni. Epizoda predstavi osrednji lik Martina, ki se vozi po državi, ko se odloči da obišče svoj rojstni kraj. Ko stopi v njega se zave, da je kraj ostal natanko tak, kot je bil, ko se je rodil. Kmalu se zave, da se je vrnil v preteklost in po stopinjah spremlja samega sebe kot dečka, da se vrne k staršem in jih skuša prepričati, da je ON starejša podoba njuninega sina in prihaja iz prihodnosti. Vse kar dokaže je svoja norost, saj mu nihče ne verjame. Podoba moža, ki se po stopinjah vrača v preteklost je podoba vsakega človeka, ki se na določeni stopnji želi vrniti v čas udobja in brezdelja, živeti kot otrok in še enkrat preživeti otroško brezskrbnost. Ampak epizoda ne uči, da je to dobro, temveč pove, da je edino pravo življenje v sedanjosti in da te povratki v preteklost ovirajo, da bi lahko bil srečen v sedanjosti in prihodnosti. Gre za epizodo, ki z vsakim korakom glavnega junaka reže meje med filmsko umetnostjo in dokazuje, da se lahko velike zgodbe pove na kratko in da niso samo "znani igralci" odlični, temveč tudi popolnoma neznani. Walking Distance je višek režije, dramaturgije in filmske umetnosti nasploh, zato je praktično najbolj epizoda katerekoli serije sploh. Ja, tako zelo jo cenim. Epizoda, ki se mi je podobno zelo vtisnila v spomin je Button Button, po kateri bodo sedaj posneli celovečerec The Box in govori o paru v finančnih težavah, kateremu neznanec prinese šatuljico z gumbom, ki bo ob pritisku paru dal veliko vsoto denarja, obenem pa ubil naključno žrtev, ki je ne poznata. Kljub moralnim zadržkom denarja željna žena pritisne gumb, nakar se neznanec spet pojavi in ji pove, da bo škatlico odnesel. Žena ga pobara zakaj, ko dobi odgovor, ki jo pretrese: dal jo bom nekomu, ki ga ne poznate... Več epizod ne nameravam razkriti, bi pa povedal da so ogleda vredne še: A Kind of a Stopwatch, The After Hours, And When the Sky Was Opened, Night Call, A World of Difference, Little People, Living Doll, The Eye of the Beholder,...

Resda niso vse epizode dobre, kamoli popolne- ampak skupen vtis je resnično izjemen. Serija te venomer pušča dobrega občutka, ima moralne nauke in te nauči, da bo nekoč v prihodnosti vse dobro, da ne gre nikoli odnehati, da velja živeti v sedanjosti, ne preteklosti- in najpomembnejše od vsega: kakšen ogromen privilegij je biti živ.

Zanimivost serije:
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Ni komentarjev:

Objavite komentar