sobota, 19. september 2009

Stephen King- Pet Sematary (1983)

Mačje pokopališče je definitivno najboljša knjižna grozljivka (v svoji osnovni nameni) vseh časov in praktično edino in najbolj srh vzbujajoče delo sodobne zgodovine. Prej kot knjige so grozljivi filmi, kajti skozi besedo in opis je težje pokazati nekaj nadrealnega, kot pa preprost prikaz skozi gibljivo sliko. Ravno zato velja tole knjižno delo ceniti še bolj...

Svojega navdušenja do Stephena Kinga, slovitega pisatelja grozljivk in enega najbolj prepoznavnih piscev 20 in 21. stoletja, nisem nikoli skrival- ravno nasprotno, povzdigoval sem ga in mu izrekal pohvale, ki jih nisem namenil prav nobenemu drugemu pisatelju. Ampak to je zato, ker si zasluži. Če bi pisal slabo bi bil prvi, ki bi to javno naznanil- ampak ker ne, prejema pohvale. Njegovo najboljše delo je It, ki sem ga predstavil par dni poprej, njegovo drugo: a po plati groze prvo, pa je ravno Pet Sematary. Čar in osnovna lepota knjige je v sprotnem grajenju atmosfere. Ne le, da je S.K. na prvih stotih straneh grozo vrgel v koš; temveč naslovno prvinskega Pokopališča skorajda ne omeni, čeprav bralec do njega že od pričetka čuti posebno avtoritativno ozračje in naelektrenost, ki ne vodi v nič dobrega. Avtor se namesto grozi posveti razvoju likov, novopriseljene mlade družine, ki vključuje očeta mamo in dvoje potomcev- mlajšega sina in že skorajda najstniško hčer; družina se sled boljše zaposlitve očeta preseli v Maine, odkoder izhaja hiša, ki ji odtlej rečejo dom. Usoda jih seznani s sosedoma in kasnejšima najboljšima prijateljema, ostarelim parom, ki ga sestavlja smrtno bolna žena in navihan, star, a z nenavadno voljo do življenja napolnjen mož- Jud. Slednji sosedom pokaže potko do Mačjega pokopališča- pokopališča, kamor so vaški otroci zakopali svoje mrtve živalice in jim na tak način podarili primeren sloves. Tako svoj prvi stik s smrtjo doživi hčerka, ki ji to obdobje poprej ni bilo znano. Staršema, ki ju vmes prejeda zakonska kriza in smrt pacienta (mož Luise je namreč šolski zdravnik) svoji hčeri na silo predstavita smrt in minevanje in ji skušata dopovedati, da bo po koncu šla v nebesa, bajesloven kraj, kjer se bo večno imela lepo. Seveda tole ne zaleže niti malo in ko se žena&otroka odpravijo na obisk k starim staršem, Louisa pretrese, ko zunaj hiše najde mrtvega hčerinega psa. Jud mu reče zgolj:"pridi in sledi", nakar ga odpelje na najdaljšo in najtežjo pot življenja. To je vse, kar mislim izdati, beseda več in knjiga bi bila pokvarjena. Lahko pa zagotovim da je zadnjih 100 strani iskreno grozljivih in da groza narašča skozi stran v stran vse do morbidno strašnega epiloga. Res, knjiga si zasluži vsako obravnavo in čitanje, zato ji, prosim, dajte priložnost. Skorajda ni možnosti, da bi vam bilo žal, razen če vam žanr ne odgovarja. Stephen King je, vsaj kar se pisanja grozljivk tiče, "King" zasluženo.

(Prizor mačjega pokopališča iz istoimenskega filma)

1 komentar: