ponedeljek, 14. september 2009

Stephen King- It (1986)


Če bi bil popolnoma subjektiven bi rekel, da je It Stephena Kralja najboljše knjižno delo vseh časov. Ker sem stežka popolnoma subjektiven- bom rekel zgolj to, da je It najboljša knjiga kar sem jih v življenju prebral. Doslej. Ampak iskreno dvomim, da bo kdaj drugače. Res, stežka opišem ali argumentiram karkoli, bom pa poskusil takole: večina ljudi trdi, da je It najboljša grozljivka omenjenega pisatelja. Osebno celotnega dela sploh nisem čital kot grozljivko, temveč kot spomine- spomine na čase otroštva, ki se jih bomo spominjali po neobstoječih skrbeh. Ko si otrok, skrbi ne obstajajo. "Ono" (kot bi se verjetno glasil slovenski prevod) je kot obujanje spominov, ko si kot otrok izzival smrt, divjal s kolesom in se nisi bal padca, nisi se zavedal, da lahko umreš, če pretiravaš s hitrostjo- ker na tistem kolesu si bil, bolj kot kdarkoli prej, svoboden in nesmrten. 1100 strani dolga knjiga postane prekratka, prekratka za vse spomine vseh likov, kajti nikoli poprej nisem občutil, da bi knjižni liki bili tako realni- zdi se, kot da jih besede delajo žive, da živijo med nami, da so to tvoji spomini, da bereš o sebi in svojih prijateljih... in da bo s koncem knjige nepreklicno konec tvojega otroštva. Da je "It" še tvoj zadnji stik z njim... verjetno niso vsi imeli takšnih občutkov kot jaz, ampak razglabljal sem s parimi prijatelji, ki so knjigo takisto prebrali in vsi smo se strinjali: še slike lastnega otroštva ne pričarajo toliko spominov kot branje te knjige.

The terror, which would not end for another twenty-eight years - if it ever did end - began, so far as I know or can tell with a boat made from a sheet of newspaper floating down gutter swollen with rain.

It povezuje zgodbe sedmih osrednjih likov, ki trpijo zaradi grozljive pojave v njihovem življenju, bajeslovnega bitja, ki ga poimenujejo "Ono". Bitje spreminja svojo obliko in se vseskozi vrti okoli vseh njihovih življenj, ki je v knjigi razdeljeno na dva dela: 1957-58 in 84-85. Bitje se pojavi nenadoma, po par dnevnih poplavah, ko se sreča z mladim fantom in ga ubije. Odtod spremljamo zgodbo raznolikih najstnikov: izobčenca, fanta s krutimi starši, priljubljeneža... skratka, seznam likov je obsežen in raznolik, kar knjigi doda na razgibnosti. No, bodimo iskreni, 1100 strani ni lahek zalogaj in če bi bila knjiga bledo raznolika bi propadla, kvaliteti napisanega navzlic. Ampak ni, ker strani letijo ekstremno hitro in preden se prav zaveš čitaš zadnje poglavje. Zraven otroštva pa je še ena osrednja tematika: prijateljstvo. Če dobro, iskreno prijateljstvo postavljaš na prva mesta osebnega seznama vrednot, potem boš v knjigi našla/našel veliko zase. Stephen King veže glavne like v prijateljstva, pokaže skupne želje, hrepenenje in požrtvovalnost v otroštvu, ki ga najbolj zaznamuje trdna navezanost na prijatelje, kakršnekoli že. Predvidevam da ako se prisiliš It čitati samo kot grozljivko, da jo po prebranem odložiš in sčasoma pozabiš- ampak če jo čitaš tako, kot je namenjeno, potem pa ti v spominu ostane za večno. Nobeno delo me še ni tako ganilo in po koncu sem se že skorajda strinjal z napisom, ki ga je Stephen Kralj priobčil ob posvetilu svoji družini... zapisal je: magic exists. :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar