sreda, 09. september 2009

Se7en (1995)

This isn't going to have a happy ending.

Se7en je najboljša kriminalna drama vseh časov in eden najboljših filmov sploh. Mnogo predstavnikov novejše generacije pomnijo filme kot so Saw (predvsem izvirnik, ki je dejansko kakovosten), ne poznajo pa te mojstrovine;- mojstrovine ki si jo je zamislil in režiral David Fincher, takisto eden najboljših režiserjev vseh časov. Gre za kult, ki ga je izjemno težko opisati ali oceniti, sploh ker so interpretacije dela številne... ampak temu navkljub, moj test:


Sled naveličanosti nad sodobnim nedoumljivim svetom se črnopolti policist, ki ga genialno upodobi Morgan Freeman, odloči za pokoj; ampak tik pred dejansko izvedbo načrta so njegova prepričanja postavljena na razpelo, ko faše največji in najbolj grozen primer svojega življenja- ki ga rešuje skupaj z mladim eksplozivnim, nadutim policistom, ki ga upodobi Brat Pitt (njegova najboljša vloga sploh). Morilec, ki že od začetka daje vtis genialnosti z obema policistoma igra svojo igro, igro sed(7)mih smrtnih grehov, ki si v zaporedju sledijo po Biblijski predlogi: požrešnost, lakomnost, lenoba, zavidanje, jeza, izkoriščanje lepote in spolna nepotešenost. Za vsakega izmed grehov si imaginarni morilec vzame čas in ga poveže v večjo sliko, ki se popolnoma razkrije komaj s poslednjim grehom, ki pride kot posledica vseh prejšnjih. Ne le, da gre za genialen zaključek; gre za zaključek ki ti nudi kilometre materiala za razpravo in razmišljanje, te ne postavi na nobeno stran (slabo, dobro), te ne napolni z razumevanjem; temveč te le zadega pred vprašanje: kako se svet vrti? Kakšne vrednote cenimo, poznamo in sprejmemo za svoje? Kaj mora nekdo storiti, da nam odpre oči? Če zadnji "greh" razumete kot vse ostale, torej stopničko do izpopolnitve popolnega zločina, potem se nadvse motite in priporočam vnovični ogled.

Only in a world this shitty could you even try to say these were innocent people and keep a straight face. But that's the point. We see a deadly sin on every street corner, in every home, and we tolerate it. We tolerate it because it's common, it's trivial. We tolerate it morning, noon, and night. Well, not anymore. I'm setting the example. What I've done is going to be puzzled over and studied and followed... forever.


Osebe niso niti kanček rutinske ali celo prežvečene- vse so genialno predstavljene, imajo napake (razen, ironično, morilca samega), želje, poželenja in svoje vrednote. Ostareli policist ne dojame družbe, medtem ko ga naduti mladenič razume po svoje in niti ne trudi slišati interpretacije ostalih. Ostali liki niso važni, kajti Se7en vključi trikotno podobo oseb, ki so neločljivo povezane, a obenem stojijo vsaka zase. Najboljše upodobljen lik pa je sam morilec: in skorajda ni besed, ki bi opisale to genialnost. Bolni izmeček se ima za božjega poslanca, ki bo ljudem pokazal, da Bog ni mrtev. Zaradi tega postane nadčloveško potrpežljiv, Biblično obseden, izmakljiv in požrtvovalen- vse za cilj izpopolnitve vseh grehov. Skorajda vsem žrtvam da možnost, ponudi jim življenje, ampak noben ne zmore preživeti... "A woman... so ugly on the inside she couldn't bear to go on living if she couldn't be beautiful on the outside." pove ob umoru manekenke, ki ji najprej iznakaže obraz, potem pa reče naj živi s tem, ali pa se sama (!) ubije. Za nekaj trenutkov sem dobil občutek, da morilec (ki si poreže prstne odtise in spremeni ime v John Dee, da ga ne bi predčasno odkrili) meni, da je on Odrešenik, Jezusova reinkernacija osebno. Simbolično svoje telo podari nevernikom, nakar ga zaslišujejo, ubijejo in se kasneje sprašujejo o njegovih pravih namenih. Psihološki, sociološki in filozofski podtoni filma so lahko interpretirani na več načinov in John Dee kot oseba razstavljena na tisoče. Nekateri gledalci ga ne zmorejo videti, drugi ga sovražijo, tretji celo razumejo (?!); ampak nobeden ga odkrito ne sovraži. Ker to je point točka celotnega filma, da te ne postavi na nobeno stran- ne stran policistov, ne stran morilca, ne stran žrtev, ne stran vere. Le vprašanja ti da. Vprašanja, na katera si moraš odgovoriti sam, kajti film ne bo. Vsaj neposredno ne.

Innocent? Is that supposed to be funny? An obese man... a disgusting man who could barely stand up; a man who if you saw him on the street, you'd point him out to your friends so that they could join you in mocking him; a man, who if you saw him while you were eating, you wouldn't be able to finish your meal. After him, I picked the lawyer and I know you both must have been secretly thanking me for that one. This is a man who dedicated his life to making money by lying with every breath that he could muster to keeping murderers and rapists on the streets!


Največkrat sem se vprašal, zakaj je film tako otipljivo realističen? Zakaj? Ker je temačen in ker je vzdušje morbidno gnilo, ker je vse temno, počasno in odurno. To ni svet, v katerem živimo; je nekaj nedoumljivega in zato tako privlačno realističnega. Čuti se kod da ni morilec zgolj morilec, temveč je prepleskal ves svet, vso atmosfero filma, da je naposled celotno vzdušje podrejeno njegovi mojstrskosti. Tako režija, scenografija in glasbena podlaga so zgodba zase, presežki in dosegajo prvo mesto v žanru... žanru, ki ga skorajda ne morem opredeliti. Je akcijski in je triler in je psihološki triler, je kriminalka in je grozljivka, je drama in komorna tragedija. Preprosto je toliko prepletanja in raznolikosti, da je uvrstitev v en žanr neprimerno, da ne rečem celo nemogoče. Se7en tako pristane na zasluženem mestu najboljših filmov vseh časov, ki nikoli ni žel uspeha, ki bi si ga zaslužil. Niti ni razdajal toliko debat, kot bi jih moral. Zato mu dajem nesporno visoko oceno, skorajda popolno, da se mu dostojno poklonim. Ampak najlepše je, da ocena ne meji na nižje, temveč višje. Če ta trenutek obstaja film, ki bi mu subjektivno prilepil 10/10 je to Se7em.

On the subway today, a man came up to me to start a conversation. He made small talk, a lonely man talking about the weather and other things. I tried to be pleasant and accommodating, but my head hurt from his banality. I almost didn't notice it had happened, but I suddenly threw up all over him. He was not pleased, and I couldn't stop laughing.


Ocena v okviru žanra: 10
Skupna ocena: 9+

Ni komentarjev:

Objavite komentar