sobota, 01. avgust 2009

Spomini nekega junaka

Mojemu širšemu nepoznavanju super-junakov navzlic imam svoj omiljeni lik- to je Batman; ponavadi imenovan Dark Knight ali vsaj Caped Crusader. Sicer mi noben Batman film ni presežek, ampak fakt je, da gre za serijo ob kateri sem preživel polovico otroštva (vsaj do »najstniškega« obdobja- nakar je zanimanje jenjalo), zato jo nosim v dobrem spominu. Danes sem se odločil, da spomine spravim na kup in kratko popišem zgodovino Šišmiša; obenem pa se poklonim svojemu obdobju otroštva, ki ga je v veliki meri zaznamoval ravno črni Vitez.

Farbanje

Šišmiš se ima uspehu in nastanku sploh najbolj zahvaliti takrat uspešnemu in popularnemu stripu Superman, ki je na začetku leta '38 izšel v reviji nedvoumno poimenovani Action Comics. Superman je postal popularen po soledju srečnih naključij, ampak kar je bolj pomembno je to, da je s svojim hitro pridobljenim kultnim statusom vlil poguma številnim snovalcem stripa, ki so pozneje po njegovi podobi izdelali dandanes najbolj znane superjunake; vključavši osebo iz naslova članka, ki jo je zamislil in striparsko upodobil Bob Kane. Ta si je Viteza Teme najprej predstavljal kot angelsko kreaturo brez rokavic inu ostalih pokrival- temveč zgolj kot malce manj stilizirano oblečenega Supermana. Sprva je mislil, da je ustvari legendarnost; ampak hitro je prišlo spoznanje: takšen lik je preveč človeški prvič, in drugič, preveč podoben vzorniku. Bob je celotno shemo zadegal v koš in obdržal zgolj simbol netopirja, preostalo opravo pa spremenil v takšno, kot jo gledamo še dandanes. Inspiracijo je dobil pri starem nemo-črnobelem filmu Netopir (1926), kjer je glavni negativec med drugim uporabljal popolnoma enak znak (netopir nad razpelom), kot pozneje lik Boba Kane. Film Netopir je kasneje dobil tudi polnadaljevanje, imenovani Netopirski Šepetalci, ki je že zarisano podobo superjunaka dodatno utrdilo.

Sličica+napis

Pozneje vedno bolj rastajoče sanje o uspehu in prepoznavnosti so Bobu in sokreatorjem, ki so pozneje Batmana metali v različne štorije, dali vedno več navdiha- posledično pa idej za dopolnjevanje karakterja in standardih oblačil. Tako je nastala celotna štorialna podlaga, kjer je Batman v osnovi človek (enako kot Superman), super heroj pa postane ob posebnih priložnostih. No, glede »v osnovi človek« gre Batman še dlje, kajti Batman je dejansko samo človek! Medtem ko imajo ostali superjunaki posebne moči, bodisi suvanje ledu iz rok, bodisi letenje; se Šišmiš zanaša zgolj na tehnološke onegaje (ki mu sicer prinesejo enako mero možnih interakcij). Kakorkoli, prvič je bil zgodbovno podprt in upodobljen v stranski reviji Action Comics- Detective Comics; in sicer v cifri #27. Takrat je bil Batman še »The Bat-Man«, četudi je vseboval že vse znane in glavne elemente. Uspeh stripa je bil razturajoč, saj je na tla začasno spravil celo Supermana; Detektivske stripe pa so pod navalom uspeha preimenovali v: Detective Comics featuring Batman. Ker se zlatih kur ne daje vstran so franšizo raztegovali kot se je le dalo. Leto kasneje so v stripe (cifra 38) unesli popolnoma nov lik Robin, ki je od takrat deloval kot Šišmišev pomočnik. S to cifro pa je bilo uvedeno še nekaj- zlata doba stripov, bajeslovno poimenovano obdobje, ki je spočelo malo milijardo likov zasnovanih na štoriji o glavnem junaku in mladem pomočniku. To bi bilo zelo superkul, če bi bilo zgolj to. Ampak ni. Batmana so zaradi velikih zaslužkov začeli metati v vse možne kombinacije stripov, začenši nesmiselno »World's Finest Comics«, kjer sta Batman & Robin sodelovala s Supermanom. Čisti debilizem, sploh ker gre za nezdružljiva lika- Batman je odrasli in resničen, Superman farbovit in čarovniški. Svetovi, ki se ne morejo združiti, so se združili. Opažate vzorec? No, Detektivske štorije pa so sicer posamezno predstavile Batmanu najbolj nevarne negativce: Joker, Two-face in Ridder seveda vključeni. Ampak Detective Comics ni bila edina revija, ki je izmetavala Šišmišove stripe- par let pozneje je dobil svojo orginalno serijo Batman, kasneje Batman & Robin, Streets of Gotham in slične. Različnih stripovskih revij, kjer Batman izhaja je dandanes ducate, zato je pregled vseh nemogoč. Zato bom raje pozornost usmeril nekaj drugam- v kraj, odkoder Batmanu polovica današnje priljubljenosti: med filmske ekrane.

Prva generacija slikosučnega Šišmiša

Najprej so izdali TV-serijo, za katero ve zgolj prgišče ljudi. Šlo je za 15-delno, po 20 minut trajajočo mini serijo, ki s samim Batmanom ni imela veliko veze. Šišmiš je predstavljen kot skrivni Ameriški agent, ki mora med drugo svetovno vojno poiskati in pokončati nekega Japonskega generala. Šlo je za popolno stripovsko priredbo (na ekranu so se celo izpisovali medmeti!), ki je dandanes na smetišču zgodovine, dejstvu da so serijo pozneje preuredili v film navzlic. Nič prelomnega, kamoli zapomljivega- s tega vidika je boljša naslednja TV-serija, Batman in Robin; kjer sta se naslovna junaka borila proti, hm, nekemu random čarovniku. Okej, prav imate- tudi ta serija je bedarija. »Pravi« Batman je udaril leta 1966, ko je izšel prvi istoimenski celovečerec. Takrat so se ekranizirano prvič pojavili Batmanovi nasprotniki, znani DC-villani. Skupino negativcev je sestavljalo večino vseh slavnih in priznanih- Joker, Riddler, Pingvin in Catwoman, Batman pa je udrihal s standardnim kolegom Robinom. Film je kar znan inu slaven, čeravno za današnjik precej »zaostal«, če sem lahko iskren. Podoba in izvedba sta nedorasla kakršnemukoli današnjemu standardu, zato je ogled običajneža otežkočen. Celoten film je bil osnovan na ŠE ENI seriji, preprosto imenovani Batman, ki je bila izdajana istega leta. Dobila je tri sezone in bila hudo priljubljena, kar je rezultiralo v veliki gledanosti in treh sezonah, ki so vsebovale skupno 120 epizod. Zadeva je bila še vedno stripovska in otročje preprosta, ampak obenem bolj napeta od sorodnega filma; zato si od starih Šišmiš filmskosti po mojem mnenju EDINA zasluži ogled. Pa še to z rezervo, kajti količina zastarelosti je ogromna. Edina zares koristna plat teh starih Batman-video-zadev je podloga za istoimenski film, ki ga je Tim Burton izdal leta 1989. Takrat je namreč eksplodiralo…

Burtonova vizija

Tim Burtonova vizija Temnega Viteza je namreč mojstrska. Kot ste nemara že ugotovili- Batman je precej vsestranski lik, zato si ga vsak ustvarjalec prilagodi in zamisli po svoje: interpretacij je toliko, kot je različnih Batman filmov (z izjemo Batman in Batman Returns, ker jih je posnel isti človek). Moram reči, da mi je Burtonova najbolj všečna… Kakorkoli, skupaj z Batmanom si vsakdo skreira in zamisli svojo vizijo mesta Gotham, kjer Batman preživlja vsakdan- plus sovražnikov. V prvem filmu moderne Batman dobe je glavni negativec Joker, ki ga je izvrstno odigral Jack Nicholson. Štorija se je odvijala na večih plateh- prikazovala je življenje Batmana izven maske in v njej, osebnostno rast negativcev in ljubezni; skratka izjemno dober film, ki ga je dodatno požegnala odlična igra + izjemen artistični pridih temačnosti in barvite zajebantskosti obenem. Na krilih uspeha prvenca je Tim Burton tri leta kasneje posnel nadaljevanje, ki je bilo po osnovi bolj podobno filmu iz leta '66, saj je vseboval malo prgišče negativcev; začenši s Pingvinom, končavši s Cat-woman; ki jo je odlično odigrala Michelle Pfeiffer (zagotovo boljše od Therese Rebeck v filmu Catwoman). Film je lepo razložil nastanek in rojstvo legendarnih zlobnežev, obenem pa zlobno atmosfero ponesel še dalje. Kar pa je nemara najpomembnejše- Batman Returns je prekleto oseben film. Prvenec je predvsem akcijski, ima globino; ampak je prvinsko akcijski- Batman Returns pa glavnega negativca filma- Pingvina predstavi kot prijaznega posameznika, ki se je pod vplivom družbenih norm in osovraženosti podal na pot zlobnežev; saj mu je le tako bil omogočen vpliv v svetu, ki ga drugače ne bi opazil. Artistično je bil film ponovno mojstrovina in praktično zadnji RES stripovski Batman.

Konec slave


Še par let kasneje je v kinodvorane dospel Batman Za Večno, ki je bil –ironično- prvi Batman film, ki sem ga videl IN meni osebno najslabši od vseh. Glavna negativca sta ponovno dva- Two Face in Ugankar (Jim Carry), ampak žal nobeden ne ponovi hude karizme Jokerja ali Pingvina. Sta preprosto stripovsko bedna, neodrasla in tečno nadležna. Podobno kot artistična podoba, saj je celoten film nekam zelen! Ja, dejansko je zelen. Cel film spremljaš neke zeleno živobarvne tone, ki ti proti koncu gredo že tako na kurac, da stežka zdržiš do samega finiša… ki je podobno beden kot vse ostalo. Film mi nikakor ne spada v ostali kontekst, tako da izmed zadnjih dveh Šišmiš filmov druge generacije (I-1966, II-ravnokar opisovana, III- 2005) zmaga slovito slab Batman & Robin. Zakaj? Ker Batman & Robin je dejansko tako slab film, da je vsaj malce smešen in že zato pogojno gledljiv. Vsi dogodki in sovražniki v njem (cel kup jih je) so tako slabo zastavljeni, da film resnično stežka jemlješ resno. Še edini potencial filma uničijo nekje na sredini. Ampak temu navzlic, ob B&R sem dejansko razmišljal, kako zanimivo bi bilo videti alternativni konec? si predstavljate: Robin zasovraži Batmana in odide po svoje, Alfred umre- njegovo posvetilo za brata pa odpre Barbara, nakar naslednika Alfreda nikoli ni. Pri zlobnežih Ivy dokončno ubije Noro Fries, nakar Victor Fries zamrzne celoten Gotham. Batman ostane nekje sam, brez pomočnikov, spopasti pa bi se moral z tremi velikimi sovražniki (še Bane) in malo milijardo pribočnikov. Če bi se film tako končal, bi verjetno bil film B&R legenda. Ampak avtorji niso imeli jajc in Batman & Robin je naposled pristal tam, kamor si zasluži biti: bednobeden film. Z B&R je serija dosegla absoludno dno in večina »fanov« je Šišmišu zlagoma pričelo obračati hrbet. Poskušali so s številnimi novimi filmskimi projekti; ampak razen posameznih fanovskih adaptacij niso ničesar izdali- jasno, bali so se, da bo film ponoven polom. Doker ni leta 2005 Christopher Nolen izdal Batman: Začetek in pometel z vso konkurenco Batman filmov.

Renesansa


Batman Begins je moj najljubši Batman film. Ker odpira toliko novih tem in zapira veliko starih. Batmana bolj kot katerikoli film pred njim predstavi kot osebo- zato skorajda eno tretjino filma zremo Batmana, ko to še sploh ni postal. Ko je bil še navaden človek in se je komaj uril za to, kar je postal skozi naslednja desetletja. Film mi je odlično artistično oblikovan, kljub temu, da veliko ljudi jamra zoper oddaljitve od izvirnega koncepta, ki ga je postavil, zarisal in nakazal Tim Burton. Ampak kot sem rekel- Dark Knighta si čisto vsak lahko interpretira po svoje in nič ni napačnega v tem, da ga je Nolen predstavil na bolj človeški, bolj navaden način. Še vedno je to predvsem Batman, življenskim podtonom navzlic. Whatever, tri leta kasneje je Nolan izdal prvi film, ki v naslovu ni nosil nadimka »Batman« in sicer The Dark Knight, ki je navdušil tako opisovalce kot gledalce in serijo ponovno naredil popularno + tega je film za kratek čas zavzel celo prvo mesto na lestvini najboljših, po IMDbju sodeč. Seveda je nekaj popularnosti šlo na račun preminulega Heath Ledgerja, ki je umrl preden je bil film izdan; in na rovaš vloge Jokerja (odigral je res legendarno) prejel posthumanega oskarja, kar je svojevrsten dosežek. Osebno mi je Dark Knight za odtenek slabši od Begins, ampak še vedno odličen film; za par nivojev boljši od druge generacije slikosučnega Šišmiša. Aja, glede razprave Nicholson vs. Ledger (kateri je bolje upodobil Jokerja) se moram postaviti na stran prvega, ki je za moje pojme odigral še bolj mojstrsko. Enih najboljših igralskih prikazov nasploh, če sem lahko oseben. Ampak sta oba odlična- vsak za sebe; navsezadnje sta kljub delitvi istega lika, karakterja povsem različna. No, za 2011 Nolan načrtuje zaključek trilogije, ki bo po doslej izdanih informacijah kot negativca vseboval Jokerja in Riddlerja, ki ga bo bojda spet odigral Jim Carry. Saj, že prvič je bil odličen- torej bo tudi drugič. Edini možen problem je resnost Nolanovega Batmana, v katero razposajeni Jim skorajda ne spada. Hja, živi bli in videli :).

Hepi ending

Takšen je torej hitri predogled celotnega sveta edinega Vampirja, ki po lestvici znanosti prekaša Vlada Drakulo. Seveda ni celoten opus- saj so izdali malo milijardo videoiger, spotov in sličnih zadev; ampak nobena ni tako kultna, kot ravno filmske upodobitve. Ravno zato sem slednjim v kronologiji posvetil največ časa, obenem pa skušal držati distanco do spoilerjev, saj obstaja možnost, da si filmov še niste ogledali. Če je to fakt, potem nadvse priporočam Batmana, Batman Returns, Begins in The Dark Knight; ostali pa so slabi, bedni in ogleda nepriporočljivi.

Zame pa bo Batman pač del otroštva, ki bo v mojih spominih ostal za vedno. Ravno zato imam njegove filme tako rad- ker me spominjajo na nek drug čas mojega življenja; delček, ki je minil in ga ne bo nikoli nazaj. Včasih si zares želim, da bi se tista brezskrbnost vrnila… ampak navsezadnje tega ne potrebujem: filmi, ki me vežejo na otroštvo so več kot zadosten povratek, da časovnega stroja sploh ne potrebujem(o).

Ni komentarjev:

Objavite komentar