torek, 04. avgust 2009

Moja personalna groza

Večkrat debatiramo kaj je grozneje: morilci ali paranormalni pojavi (v filmih, kajpada). Grozljivke so moja omiljena zvrst, čeravno ne najljubša- zares nikoli pa nisem pretirano maral realističnih grozljivk. Kjer je vse tako, kot mora biti. Predvsem morilci in murderer filmi- ti mi niso nikoli bili preveč grozljivi. Verjetno sem se navadil nanje, ker je res ogromno filmov v katerih nastopajo. Sčasoma sem te filme celo nehal dojemati kot grozljivke, temveč so mi filmi tipa Petek Trinajstega//Noč Čarovnic//Črni Božič bolj akcijade. Utelešen horror pa so duhovi, oziroma vse kar je nevidnega, nenaravnega in zame strašnega. Exorcist, Poltergeist, Ringu, Eye, Šesti čut, Štorija dveh sester, Ju-On, Temna voda... to so filmi ki vsebujejo moj objekt groze.


Groza pa je, tako kot humor, predvsem subjektivne narave. Kar prestraši mene, druge zgolj uspava. Mojega prijatelja, naprimer, duhovi ne ganejo; ker je tiho prizemljen in ne mara ničesar nadnaravnega. Njegov objekt groze je Michael Myers, znan filmski lik iz serije Noč Čarovnic. No, tudi meni je M.M. zagotovo drugi najljubši lik iz grozljivk (prvi je Freddy Krueger)- ampak nič na svetu me ne more prepričati, da je M.M. grozljivejši od, naprimer, Sadako. Ali poltergeista iz -heh- Poltergeista. Kakorkoli, spodaj sem nalepil nekaj filmskih elementov, ki me zmerom uspejo pretresti (če je grozljivka vsaj približno dobra, seveda):

1. Lutke
Pravzaprav nimam pojma kaj je na njih tako grozljivega; ampak shit no, a vam spodaj nalepljena ne deluje tako nelagodno? Tako Lovecraftovsko sprevržena? Kot da ve, da jo opazujete- in samo odšteva sekunde, da vas pogleda? Hehe, pretiravam; ampak stare lutke pri meni dosežejo občutek hude nelagodnosti.













2. Hoteli
V grozljivkah so hoteli eni najbolj carskih dogajalnih prostorov. Nikoli ne veš, kdo ga je uporabljal pred tabo prvič, in drugič, nekaj zloveščega je v tem, da v sobah ob tvojih spi toliko ljudi, ki jih ne poznaš... nemara pa so celo zakleti. Skratka, ogromno kakovostnega materiala za štorije.













3. Obsedeni ljudje
Exorcist je verjetno naredil svoje :). Prizore kjer iz Linde govori hudič, ko z zlomljenimi okončinami stoji na postelji, ko si z križem prebada mednožje... to je pač nekaj, kar zlepa ne gre iz spomina. Tudi vsi ostali Exorcisti, Poltergeisti in slični filmi dokazujejo in potrjujejo, da je simbol obsedenost v filmski industriji bržkone najbolj nedvoumno grozljiv.













4. Nič kar je vidno
Ni strašnejšega elementa kot ogrožajoča nas nevidna stvar. Paranormalna, duševna groza. Filmski Poe. Nekoč je nekdo dejal: strah je na zunaj trd, na znotraj pa votel; kar pomeni, da je izvor resničnega strahu lahko nekaj, kar vidimo. Ampak naša duševnost žal projecira grozo tudi v stvari, ki jih dejansko ne zmoremo videti. Spominjam se starega filma Cat People, ki je resnično grozljiv, akoravno izvora strahu ne vidimo niti enkrat.











5. Ročna svetilka in razkrivajoča se tema
So grozljivke, ki so grozne kljub dnevni svetlobi. In so grozljivke, ki niso grozne akoravno se dogajajo ponoči. Ima pa večina le-teh element, ki je meni še posebej vreden omembe: to je pogosto počasno raziskovanje področja, ko nekdo kaj išče zgolj s pomočjo ozkega snopa ročne svetilke. Naslednjo sekundo, nemara minuto pa se konstantno pojavi del telesa zlobca ali duh, ki še naslednjo sekundo ponovno izgine. To so šok trenutki, ki jih sovražim; obenem pa želim videti v vsaki dobri grozljivki. Čudno, eh.













6. Duhovi
Tile so nemara najbolj različno interpretirana stvar v zgodovini človeštva; tudi v raznolikosti pojav- a v skorajda vsaki obliki so nenavadno grozljivi. Najbolj carski so mi v dokumentarcih, naprimer- Zaklete hiše (dokaj kul TV-serija), kjer njihova resnična groza pride še bolj do pomena. Resnično je nekaj groznega v misli, da nas obiskujejo nekoč živeči ljudje, ki so imeli razlog za povratek...













7. Sprevrženi kulti
Okej, tukaj je delo opravil Lovecraft s svojim "Thulhujem" in osrednjo štorijo svoje zbirke zgodb. Ampak tudi v filmih so prevrženi kulti nekaj kar vzbuja srh. Sploh častenje nečesa, kar ne pripada našemu svetu, niti ni, no, vkorak z družbenimi normativi. Tuki kanibalska verovanja iz naprimer Cannibal Holocausta in njihove daritve bogovom so precej srh vzbujajoče.













To je to. Ostalo so pač trenutki ki takenako znajo zadeti, čeprav redkeje. Zgornji so skorajda obvezno zlovešči :). Kot sem že rekel, groza in strah so subjetivne narave- zatorej se ne podrejajte drugim in grozo doživljajte tako, kot vam dogaja. Strah je v zadnjem stoletju postal zabava. Naj bo potemtakem dobro izkoriščen.

Ni komentarjev:

Objavite komentar