ponedeljek, 03. avgust 2009

Mimos(lo)unki #1- trgovine

V Sloveniji se mi zdi mimo veliko stvari, a večina jih pač spregledaš ali se navadiš nanje- ker niso pomembne, niti vsakodnevne. Pri nekaterih pa je izpoved na mestu, čeravno v naši državi izpovedi pomenijo sanje po napredku in izboljšavah. Ampak sanje so lahko koristne, ker vodijo v neke druge kraje, kjer je vse tako, kot mora biti. Zato sanjajmo sanje, da se nekoč svetova spojita.


Ene izmed splošno zgrešenih in slabo zastavljenih stvari v naši državi so trgovine. Res so mimo. Slabše organiziranosti kot v Slovenskih trgovinah (predvsem velikih: Mercator, Špar itede) še nisem videl. Začnimo z vstopom v trgovino, kjer moraš najprej izbrskati kovanec vrednosti evro,
da si odkleneš voziček. Če kovanca nimaš, shit model, pejt razmenjat. Dajte mi povedat, v čem je pol sploh point zaposlitve vozičkarja, ki občasno odklene ducat zunanjih vozičkov in jih zapelje pred trgovino, če jih tam zmanjka. Hecno in debilno hkrati, saj bi potemtakem lahko zbiral tudi vozičke, ki bi jih kdo pustil na parkirišču, ali znotraj trgovine. Ampak ok, to je normalno in razumljivo. Preveč vozičkov se je puščalo vnemar, zato so uvedli ta sistem. Razumem in toleriram, saj sem se že precej navadil. Še vedno me sicer oblije hladen pot, ko brez kovancev zakoračim v trgovino (jih ne maram, če sem lahko iskren; zato raje plačujem s kartico) in moram najprej dvigniti desetaka; da lahko v štacuni razmenjam in vtaknem evro. Ali pa, da imam neprimeren kovanec (recimo 20, 50 centov), ki ga vozički žal ne sprejemajo. Pa dobro,

Resnični mimosunek pride, ko stopiš na blagajno. Takrat se zaveš, kako nizko so velecentri. Najprej sistem samopakiranja, ko si moraš sam popakirati robo v vrečke. V veliko državah imajo za ta namen posebne uslužbence, ki ti sproti mečejo kupljeno v vrečice. To je standard, ki bi moral držati povsod. Če kdaj v kokoški uvedejo trgovino s takšno "ugodnostjo" bom zaprmej kupoval še samo tam. Tako je pa vse ena zmešnjava; sploh ko se najde kdo, ki ležerno popakira na koncu. Saj, to je njegova pravica- ampak temu navzlic to pošteno razbije tempo. Ko si popakiraš sproti, medtem ko prodajalka podaja kupljeno, je ok. Tempo teče, ni zamudno- obenem pa ne nadejaš naslednjemu kupcu, ki mora v nasprotnem primeru tečno čakati še dlje. Sicer to ni mimosunek trgovine, temveč ljudi in skupnosti: ampak z uvedbo standarda pakiravcev bi tudi to uredili. Profitirali bi vsi, pa še več služb bi bilo. Ne mi rečt, da je za Mercator/Špar najetje mulca ki bo za 3€ na uro pakiral velik strošek. No, če sva že pri blagajnah, bralec, bi rad izrazil nestrinjanje in sovraštvo do plačljivih vrečk. Res so nepotrebne. Prvič, na njih je reklama trgovine, reklama, ki jo zaračunajo. Obenem pa imaš na voljo zastonjske prozorne vrečice, ki so nekoliko manjše in predvsem, hitreje pretrgljive. Spomnim se, da si enkrat nisem kupil plačljivke in sem kupljen 2x liter in pol koka-kole in dve beli milki popakiral v zastonjsko vrečko. Na poti domov se je strgala, ena kola pa mi je nesrečno padla med kolesne špice, da sem precej neusmiljeno padel s kolesa, materjimvidim. To je dejansko edinič, ko sem se zvrnil s kolesom. Zastonjske vrečke namreč niso vredne niti pogleda. Da drži si moraš omisliti dve, najraje tri. Drugače se vse strga. Pa tudi če napokaš tri, ob večih litrih pijače se odtrga prijem, pozneje drug in poslednjič tretji, ko ti vsebina vrečke pade skozi njo. Zato odslej raje dam dvajsetaka centov za plačljivo, ali jo prinesem od doma. Četudi me potem prodajalka čudno gleda, ko ji v lokalnem merkatorju (zelo majhna trgovina, ravno toliko da imajo pijačo, kruh in žvečilke) opletam s šparovo vrečko, heh.

Naslednje mi gre na jetra slaba ponudba filmov/serij/glasbičnih cedejk in podobnega stuffa. Ja, rad si kupujem orginale, zato nadvse cenim raznoliko ponudbo; začenši s solidno ponudbo filmov. Ko sem stopil v Avstriji stopil v neko zakotno multimedija trgovino, me je skoraj kap- navzlic neprepoznavnosti so imeli 3x več filmov in glasbenih CDjev kot naš Big Bang. Ta je res polom, saj ga pri količini in raznolikosti filmov nese nek tuji priseljenček Müller. Še dobro, da sem pričel filme kupovati preko ebay.co.uk, kjer za deset orginalnih filmov plačam deset evrov, če se potrudim in najdem ugodne ponudbe. Ubistvu je v Sloveniji vse tako drago, res nimam pojma zakaj. V tujini orginalni filmi stanejo po evro, največ pet ali deset; v Sloveniji pa cene dosegajo 20€. Čisto razumem da potemtakem vsi vlečejo iz interneta- tudi sam bi, ako bi moral za en film plačati 20€. Dokler jih dobivam za 1-3€ pa mi izdatek ni tako velik, da bi si raje downloadal. Pa še boljši filing je, ko zreš zbirko na polici :).


Potem ustrežljivost. A so res v večini vseh SLO trgovin vsi tako zaplankani in nesrečni (?); ali imam jaz (ne)srečo? Kaj stavek "vam lahko kako pomagam" je tam zgolj za vljudnost? Hell, včasih ko odgovorim "ja lahko..." dejansko vidim spremembo na obrazu prodajalcev. Sprobajte, zanimiva izkušnja- predvsem v trgovinah, kjer niso navajeni pozitivnih odgovorov (kak BB in slično). V trgovinah kjer ljudje veliko sprašujejo so jasno vsi tega navajeni. Pa tudi drugače, prodajalci (in tudi osebe na blagajni) se včasih obnašajo kot da moraš ti ustrezati njim, ne oni tebi. Vse ti prispeva k slabšemu občutku, čeravno ni kroničen. Nekoč sem bil v ZDA, kjer sem bil v vsaki trgovini sprejet kot Bog- malodanisem dobil sužnja, ki bi me nenehno obletaval in stvari v vozičke zlagal namesto mene :). Okej, pretiravam. Ampak ob vstopu v trgovino sem fasal lepe pozdrave, nakar je takoj (ko je bil fraj) prišel prodajalec/informator in me jako prijazno pobaral po željah in me na željo vodil po trgovini. To je standard ki bi si ga morale zadati vse trgovine. Ni lepšega od ustrežljivega osebja, kjer se dejansko počutiš vrednega več kot tistih nekaj evrov, ki jih potneje zapraviš na blagajni. Nevem ali je nečimernost vseslovenski pojav, ali so tako
zaplankani zgolj prodajalci. Vedno bolj menim da prvo, ker se mi resnično zdi da je vse več Slovencev kronično slabe volje. Slovenskih sanj torej ni, bo že res, da so zgolj ene- Ameriške. Heh. Drugače pod ustrežljivost štejem tudi zastonjske vozičke in pakiranje na blagajni; zato bi skupno ustrežljivost SLO trgovin bogatelno ocenil s 5/10: ponudba in cene pa oceno skupno zbijejo na 4.5/10. Resda to niso napake zaradi katerih bi nehal kupovati, temveč so take, ki odbijejo nekaj dobrega občutka. V trgovino velikokrat stopam ko pričnem dan, torej zjutraj- in tečnost prodajalk, cene in boga ponudba mi ravno ne polepša jutra, kar bi vodilo v polepšan dan. Opažam vzorec slabe volje Slovencov, pravzaprav. Na jetra mi velikokrat gredo tudi postranske stvari, ki jih nimam volje posebej razlagati: umazanost, pokvarjeni izdelki, že uporabljeni izdelki (zame ni hujšega kot smrdeč odprt jogurt, ki ga je nekdo zakamufliral med jogurte; ker je pač želel videti, kakšne barve oziroma whatever je), neoznačenost, neorganiziranost in... prevelika nasičenost z neorginalnimi izdelki, tipa SPAR COLA. Mislim kdo rabi to, prodajajte orginalno pa roka! Predvsem Hofer je resničen fail kar se tega tiče, ker orginalnih sploh ne prodajajo. Razlika v kakovosti je ogromna- predvsem pri sadnem soku breskva, ki je v Merkator različici res iskreno slab, Fructalov Premium pa resnično okusen.

Resda vse skupaj ni tako kronično slabo, tako slabo, da bi Slovenske trgovine opisal kot nekaj najhujšega. Zagotovo pa je prostora za napredek ogromno, zategadelj je kritika nemara celo dobrodošla. Trgovine so pač prostor, ki ga obiskujemo vsi- bržkone brez izjem, zato bi bilo fino, da bi se uvedla boljša standardiziranost, ki je zdaj res nizka: vsaj v primerjavi z ostalimi državami. Ampak imam velik dvom v karkoli. Če želite iskreno, dvomim, da bo kdaj drugače. Kot sem dejal že mnogokrat: tako to gre. Pač.

1 komentar:

  1. Trgovine raztrgane :D se čisto strinjam s skorajda vsem!

    OdgovoriIzbriši