četrtek, 06. avgust 2009

Memento (2000)

Ocena v okviru žanra: 8.0/10

Skupna ocena: 7.9/10

http://www.imdb.com/title/tt0209144/


Kot vsi ostali elementu filmu hodi v čast tudi izjemna režija. Razdeljen je na več majhnih koščkov in vsak drugi je posnet v črnobeli tehniki- posvečeni pa so iskanju izgubljenega spomina. Barvni odtenki pa iskanju morilca; sprva nepomembna podrobnost razlikovanja proti koncu prične razkrivati pravo vrednost in dokaže, da so prilagojeni artistični vzorci lahko štorija zase. Film ima hudo redke napake, ampak jih ima- predvsem v obliki nejasnosti, ki bodo mnoge odgnale od ogleda; med drugim pa tudi igra ni nadpovprečna, kar v povezavi z občasno luknjastim scenarijem pripelje do znižanja sicer odlične ocene. Škoda, kajti splošna izjemnost je vseprisotna.


So where are you? You're in some motel room. You just - you just wake up and you're in - in a motel room. There's the key. It feels like maybe it's just the first time you've been there, but perhaps you've been there for a week, three months. It's - it's kind of hard to say. I don't - I don't know. It's just an anonymous room.


Slika se vrne v polaridni fotoaparat. Naboj v pištolo, slednja za hlače. Morilec in žrtev se spogledata... tako se prične film. Artistični umor se zavrti nazaj, v preteklost; nakar se film vrne še dlje nazaj. Glavni lik, oboleli Leonard, skuša najti morilca svoje žene; kar bi bilo precej lahko, ako bi ne vsak dan znova izgubil pridobljenega spomina. Tako je prisiljen sklepati prijateljstva, za katera se naslednji dan več ne spomni, ako so se sploh zgodila; sklepati posle in iskati napotke- obenem pa se ves čas spraševati, če je sploh kaj resnično. Omenjeno vprašanje me je grozilo že od začetka in bolj groznega vprašanja si skozi film nisem znal zamisliti: kaj, če tetovaže niso njegove? Heh, na vse to bi hitro pozabil, ako film ne bi bil tako artistično moralno popoln. Vprašanj, ki si jih gledalec postavi je resnično ogromno in večina ima več možnih interpretacij ali odgovorov, zato do konca (pa tudi po koncu) ne veš, kaj se zares dogaja. Kakšna je resnična vloga stranskih likov, kakšen njihov resnični namen. So res prijatelji, ali zgolj denarja željni prevaranti. So dobri, ali zli. Memento skuša klasično dobri-hudobni štorijo povedati na iskreno zanimiv način. Štorija je resnično napeta in definitivno sodi v vrh vseh trilerjev in se na moji osebni lestvici postavi za sloviti Se7en. Čeprav ne gre za sličen film ima z njim več podrobnosti, kot se sprva zdi.


Čas se nekje vrti nazaj, nekje naprej. V Mementu pa za glavnega junaka ni pomemben, kajti njegovo življenje se prične vsak dan znova. Boleha namreč za nenavadno boleznijo, slično kot v komediji 50 First Kiss, kjer je glavni junakinji spomin ostal na točki spominu usodne prometne nesreče- v Mementu je popolnoma enako, s tem, da se glavni junak zaveda bolezni (živi dan, a ga s prenočitvijo pozabi in se mu spomini resetirajo na določen datum v preteklosti) in si napotke za preživljanje dneva vseskozi piše na listke in celo na lastno telo: v obliki tetovaž. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, ako tjakaj ne bi zapisal: ubij ga! In, če se čas bi ne vrtel nazaj. Kot ta opis. Če ga niste popolnoma razumeli je to zato, ker so besede, ki jih ravnokar tipkam... prve.

Ni komentarjev:

Objavite komentar