nedelja, 16. avgust 2009

The Last House on the Left (2009)

If bad people hurt someone you love, how far would you go to hurt them back?

Ameriški sloviti režiser grozljivk in trilerjev Wes Craven je očigledno velik fan samega sebe- vse kar še počne je odobravanje prenov (remake) njegovih najbolj znanih filmskosučnih del. Prenovili so domala vse kakovostnega (oziroma še bodo): Nočno moro v ulici Brestov, Hills have Eyes in pred kratkim Zadnjo hišo na levi; katere izvirnik prihaja iz ne tako davnega 1972 in je njegov prvenec, obenem pa eden izmed takrat bolj pretresljivih filmov.


Sicer nimam navade da bi filme ocenjeval tako kmalu po prihodu v kinu, saj sem mnenja da je to prehitro in se zmerom splača počakati, da vidiš (vidimo) kakšen vpliv na filmsko kulturo in nemara človeštvo je imel. Ampak ker je usoda nanesla, da sem si opisano prenovo ogledal v kinodvorani Planet Tuš, sem se odločil da vtise popišem zdaj; ko so spomini še zelo sveži. Štorija se podobno kot v izvirniku osredotoča na maščevanje, katerega skušata doseči starša posiljene in ustreljene hčerke. Srečoma se vršitelji dejanja znajdejo na njihovem domu, zato dostop in maščevanje ni pridoma otežkočeno. Izvirnik je šokiral predvsem zaradi posebnih snemalnih kotov, nazornih eksploracijskih vsebin in hude pristnosti na področju prikaza posilstva in ubijanja, kar pa je praktično edini razlog, da se film in franšiza postala tako popularna, kot pač je. Dandanes je zadeva malce obrnjena, kajti nasilnejših in bolj nazorno nasilnejših filmov je mali milijon, tudi letos-izdanih; kar pa pomeni, da je moral remake ciljati na drugačno publiko. Ne željno samo nasilja, temveč tudi štorije in dobrega igranja. Film srečoma zadovolji oboje, kajti napredek štorije in osrednja vprašanja maščevanja tokrat niso podrejena samemu nasilju, temveč se kot gledalec vseskozi sprašuješ kje so meje večje zlobe, večjega maščevanja- film pa je pritegnil tudi srednje žgočo razpravo med žnarskimi poznavalci. Bolj kot grozljivka je Zadnja hiša na levi triler, oziroma mešanica kriminalke in drame.


Zdaj, seveda ne gre za prelomen remake, kamoli prelomen film- ampak v okviru zamišljene perspektive zlobne in dobre družine, ki udarita medse in se nerazdružljivo povežeta gre za dober film, skorajda malce nadpovprečen; sploh ob ogromni količini butastih grozljivk, ki nas obdajajo zadnje čase. Film ima tudi malce zrnat filter, zaradi česar izpade malce starejši, kot dejansko je- ampak to je zgolj plus, saj prinese izbrano podobo, namesto obrtniško standardno pričakovane. Sploh pa je verjetno prvi tovrstni film, ko remake priporočam bolj kot original. Slednji cika predvsem na nazorno nasilje (v prenovi je to malce zakrito in sploh ni tako nazorno, čeprav se kot tako sprva čuti!) in ni zmogel izstopiti iz normativa sleharnega slasher filma. Letošnja prenova pa je osvežujoče, heh, nova- zategadelj ogled nadvse priporočam.


Ocena v okviru žanra: 7.5/10

Skupna ocena: 7.0/10

http://www.imdb.com/title/tt0844708/

Ni komentarjev:

Objavite komentar