nedelja, 16. avgust 2009

Kill Bill Vol. I & II (2003, 2004)

Revenge is a dish best served cold.

Quentin Tarantino ni iz tega sveta. Kako bi v nasprotnem primeru uspel izgotoviti nekaj takšnega, kot je njegova četrta uspešnica: Ubila bom Billa. Za snemanje takšnega filma moraš biti bodisi grozno zaostal, bodisi grozno genialen- in vsebolj se mi zdi, da je Tarantino predstavnik slednjih.


Dvodelno maščevanje Ume je bilo sprva mišljeno kot en film; kasneje pa so ga zaradi prevelike dolžine (tri ure inu pol) razsekali na logično dvoje (nekje v ozadju pa ima Kventin idejo posneti Vol. III; kjer bi glavno vlogo igrala sedaj najstniška hčerka glavne junakinje). Celotna ideja filma je maščevanje steklo jezne neveste, ki so ji bivši fant s podložniki uničili poročni dan- najprej so pobili moža in ostale, pozneje pa se znesli nad njo in otrokom. Ko so z neusmiljenimi udarci v trebuh preprečili možno rojstvo otroka, se nad Umo skloni naslovni Bill in ji skozi možgane pošlje naboj. Vse bi bilo fino, če bi se Uma čez dva meseca ne zbudila v bolnišnici, ne-noseča in nadvse jezna. Željna maščevanja. Zato si otrpa rumeno trenirko, spiše seznam maščevalcev, ki so ji storili zlo- nakar se odpravi ubit vsakega posamezno. Vmes obračuna s kakšnimi tisoč podrepniki, ampak to le zato, ker je Kill Bill ustimativen poklon Hong-Kongškim akcijskim filmom iz šestdesetih; ki so takrat uživali ne le nacionalno slavo, temveč svetovno vobče. Kventin vleče linije od najbolj zanikarnih do bolj poznanih (Bruce Lee :)) naslovov; kopira znane scene, pogovore, artistične sloge in obenem ohranja bolečo svežino, zaprmej pa dostavi najboljši pretepaški film vseh časov. Adrenalin in borilna izučenost butajo ven v vsakem kadru, pa najsibodi gre za začetni umirjeni ali končni petprstični smrtonosni udarec. Uma kolje in seka s takšno radostjo, tako natančno in tako bolno nazorno, da poseka še dokumentarce o mojstrih katane, Japonskega samurajskega meča. Hecno je, da so se igralci v sekanju urili zgolj malo časa; dosegli pa takšen nivo, da gledavec pozabi občutke spremljanja bitke amaterjev, temveč misli da zre svetovno mečevalsko prvenstvo. Tudi posledična pristnost je eden izmed elementov, ki film vzdignejo na bojevalski slikosučni prestol.


Ampak vsem plusom navzlic je eden večji in izstopa: to je raznolikost pristopa. Nekaj minut zreš žive barve, nakar film zamenja v mrtvo hladne; nafukne risanko v anime slogu, črno-beli tehnični pretep, sence, črno temo in tako dalje; vse do finala. Sredico filma sicer tvori normalna barvna podoba, ampak je ogromno vložkov ki predstavijo popolnoma X slog; nazadnje pa mešanica izpade osvežujoča in, ja, odlična! Film sicer ima relativno manjše napake- recimo ponekod razvlečenost in pretirana podloženost klišejev; ampak navsezadnje to poustvari polovico solidnega vzdušja. Epsko pretepačino Ubila bom Billa moraš jemati takšno, kot je: preprosto akcijado, brez kakšnih globljih referenc ali naukov o življenju. Kot vse kar je poustvaril Tarantino, heh.


Ocena v okviru žanra: 9.8/10

Skupna ocena: 8.0/10

http://www.imdb.com/title/tt0266697/
http://www.imdb.com/title/tt0378194/

Ni komentarjev:

Objavite komentar