petek, 07. avgust 2009

Japonske grozljivke

Kot verjetno veste imam zelo rad Japonske grozljivke. Ameriške so že zdavnaj klecnile pod navalom prenov in priredb izvirnih Japonskih; ako pa pride kaj unikatnega, pa so to načeloma štorije o morilcih in masakrih, ki so že dolgo tega nehale biti "grozljivke" temveč so postale akcijade. Japonski horror pa dejansko grozo vrne med osnove: med duhove in spiritualnost, ki je navadnež ne zmore razumeti. Zanimanje za J-horror sem dobil, ko sem zrl Ameriško priredbo slovitega filma Krog. Ravno teden dni po ogledu dotične so na naši nacionalki zavrteli celotno Japonsko trilogijo, torej Ringu, Ringu 2 in Ringu: Birthday. Sprva se mi je Japonski izvirnik zdel slabši od Ameriškega, ampak kmalu sem pričel ceniti način na katerega snemajo japanzerji. Ta namreč združuje sodobno snemalno tehnologijo in zaostalost preteklosti in več stavi na efekt nevidnosti in počasnosti, počasne dramaturgije in obupno bolanih nakaz.

Torej, ta državni žanr grozljivk definitivno potrebuje privajanje akcije željnega in vajenega zahodnega gledavca. Prehod je ogromen. En dan smo bili navajeni na tipično H-woodsko akcijo, adrenalin, "morilsko grozo", drugi dan pa fašeš počasnost, okorelost in grozo, ki je velikokrat nevidna in celo nerazumljiva. Mnogi ljudje tega ne znajo sprejeti, se ne znajo prilagoditi, ako hočete. Že če samo primerjate Japonski Ringu 2 z Ameriškim (snemal jih je isti režiser- Nakata) je jasno, kako različni sta ciljni skupini. Ampak potem ko se navadiš, ko jih zljubiš- takrat se raje pripravi na res hude štorije, iskreno grozo in prenovljeno mnenje o grozljivkah. Vsaj pri meni je bilo tako. Te grozljivke so mi pustile nemalo, zato jih definitivno uvrščam kot najboljše žanrske primerke. Imajo pa tudi Japanci karakter in v svoje grozljivke uvajajo lastne klišeje. Na pamet mi padejo naprimer poševnooke deklice ki sejejo zlo: naprimer Samar, em, Sadako. Tele ratujejo malce prežete, če sem lahko iskren- ampak so vedno znova grozljivo dobro upodobljene. In dokaj raznolike, tudi.

Če pa že govorim o žanru, bom naštel še nekaj ozlačenih predstavnikov, zasluženih za populiranje te veje grozljivk... prvi je pak Ringu, ki sem ga podrobneje popisal v Kronologiji. Ringu je začetnik dobe Ameriških prenov in zaslužen za ves uspeh in pozornost, ki so ga bili J-horrorji deležni v zadnjih letih. Povrhu vsega pa je precej dober film in ena najsrhljivejših grozljivk, kar sem jih imel priložnost videti. Drugi tamkaj najpriljubljenejši je Ju-On, s celotno serijo The Grudge. Gre za na videz dokaj generično štorijo o duhovih, ki pa se sčasoma prelevi v nekaj več. Nekaj večjega od življenja. Izdali so pet delov in tri Ameriške prenove, kar priča dejstvo, da je serija zelo gledana. Je bila, najnovejši del je namreč hudo osovražen. Podobno dolga je serija One Missed Call, ki govori o prekletstvu, ki se prenaša preko telefonov. Tri dni pred smrtjo dobiš glasovni mail, ki ti predvaja zadnjih par sekund tvojega življenja; nakar se ti čez tri dni zgodi natanko to- in smrt, seveda. V stilu Ringuja se prične raziskovanje prekletstva in iskanje odrešitev. Enko priporočam, ostalih treh ne. Spočeli so tudi srednje zanimivo istoimensko TV-serijo! Naslednja omembe vredna (okej, tale je pod vprašajem) je nenavadno bolna serija filmov Guinea Pig, ki vključuje dva nemara najbolj bolna uradna filma vseh časov- The Devil Experiment in Cvetlice Mesa in Krvi. Gre za popolnoma nepotrebno serijo, ki je dvignila nemalo prahu in zato bila deležna velike pozornosti. Dandanes pa je precej pozabljena, od časa do časa jo odkrije kak model in potem priča o nenavadni krutosti. Guinea Pig je na Japonskem pozabljen kult, v ZDA in Evropi pa bolna stvar, ki je nekako ne znamo pravilno razumeti. Vreden omembe je tudi nenavadni Suicide Club, kjer 54 najstnikov naredi skupinski samomor, nakar se ugotavlja vzroke in posledice. Priporočam! (Pri)znan je tudi film Hidea Nakate- Dark Water, ki ga sam žal še nisem gledal. Kolikor čitam ima več dobrih suspenz-trenutkov in si lasti celo solidno ZDA prenovo, kar je velika nenavadnost, glede na polom vseh ostalih. Priporočam tudi združek petih kratkih grozljivk imenovan Dark Tales of Japan, ki so grupno režirani od najbolj priznanih J-režiserjev, obenem pa je vsaka filmska štorija podana konkretno in predvsem grozljivo :).

Seveda to niso vse J-grozljivke, temveč zgolj bolj kultne in tamkaj popularne. Ogled vseh je itak precej nepriporočljiv, ker je spisek ogromen + tega, se zadeve prično sčasoma malce ponavljati. Žanr grozljivk pred tem očitno ni varen na nobeni celini, hehe.

1 komentar:

  1. Suicide Club ni ga na torrentu, kje si ga lahko potegnem dol?

    OdgovoriIzbriši