sobota, 01. avgust 2009

Guinea Pig: Flowers of Flesh and Blood (1985)

Guinea Pig: Cvetlice Mesa in Krvi so najbolj bolna stvar, kar sem jih videl v življenju. Ne zgolj v okviru sedme umetnosti, temveč tako- nasplošno. Gre za kratki film amaterske Japonske produkcije, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Resda je veliko ljudi, ki "Guinea Pig" serije ne poznajo: zato bom skušal biti domač. V spomin si pričarajte bolj znani Martyrs. Sedaj pa izrežite vse nasilne prizore, ostale pa zadegajte v koš. In jih potrojite. To je namreč Guinea Pig- brezsmiselno mučenje in provociranje na račun spornosti filmskega nasilja. Sami veste koliko ljudi je proti vsakršnemu prikazovanju nasilja; Guinea Pig pa je njihova mora iz navečjih vrzeli pekla. Film je dejansko tako bolan, da so avtorja obdolžili, da je bila ženska na ekranu v resnici umorjena. Seveda mu niso nič dokazali, a pristnost posnetkov potrdi dejstvo, da je bil v raziskavo vključen FBI. Resnično: ne prej, ne poslej, se ni zgodilo, da bi bila meja med resničnostjo in filmom tako tanka. Sploh pa ne pri filmu, ki je legalno kupljiv in dostopen na spletu.


Zgodba je preprosta. Oziroma ne, zgodbe ni. Je pač možakar, ki skozi rezanje in mučenje ženske skuša izločiti njen naravni del: oziroma skuša pokazati ideal ženske lepote. In ga. Pokaže pa tudi nekaj drugega: kako bolana je ta družba in kako bolano je razlikovanje pojma lepote. Sicer dvomim, da je bil avtorjev namen, da se bi kdo zamislil; ampak... hja, jaz sem se. Lepo je vidno, da so Cvetlice narejene za precej ozek krog ljubiteljev (če ti sploh obstajajo, heh); ampak sam se ne morem ubraniti, da filma ne bi rahlo priporočal. Iskreno. Ravno zato, ker je bolan. Da boste lahko rekli, da ste videli najhujše iz filmskih zaslonov. Sam ob ogledu nisem užival- ravno nasprotno; trpel sem. Zmigoval z glavo od prvega do poslednjega trenutka; po ogledu pa sem si ga skušal hitrostno izbiti iz glave. Enako je bilo pri vseh ostalih osebah, katerim sem film pokazal. Najbolj zainterisiran je bil vseskozi Marko, ki je pred tem pogledal kar veliko bolanih Japonskih idej; ampak na predstavo ki mu jo je prinesla GP2 ni bil pripravljen. Citiram njegove besede, tik po ogledu: "Stari, to je bolno, BOLNO!" Nakar je odšel na WC, ker mu je sililo na bruhanje. Zakaj to pišem? Ker vam želim približno opisati odziv gledalcev. In ker je to vražje težko delo. Večina ljudi je navajena standardnih grozljivk, nemara malo posebno nazornih v slogu Martyrs, zato si stežka predstavljajo, da bi kdo bil sposoben posneti kaj takšnega. Heh, resnično se sprašujem kakšen komentar pridodaš staršem, ko posnameš takšen film :). To je moje delo. Moj film. Pravijo, da se ljudje skozi svoje filme/zgodbe izpovejo. Da povedo, kar tiči znotraj njih. Če je to res je dejstvo, da je Hideski Hino vreden zaprtja za zapahe. Glede na to, da se je sodba zoper tožbe zaradi filma za njega odvila pozitivno, nekih hudih sankcij ni dočakal- ravno nasprotno, saj je s filmom le še podžigal javnost in izdal posebno različico (666 kopij) in jih spravil v pogon. Danes so te kopije vredne ogromno, imajo zbirateljsko vrednost in so bojda dvakrat krutejše kot originalni film. Leto kasneje pa je naposled klonil pritiskom prijateljev in izdal dokumentarec Ustvarjanje Guinea Pig trilogije v katerem je s prijatelji razložil in prikazal posebne efekte. Po ogledu izvirnega filma priporočam ogled dokumentarca, ker je zanimiv in predvsem pomirjajoč. Ni pa to film, ki bi ga gledali, ker vas nekdo prisili. Dostavite ga svojemu srcu, razvajenemu od vse lepote našega sveta.

Cvetlice.


Ocena v okviru žanra: 1.0/10

Skupna ocena: 0.5/10

Ni komentarjev:

Objavite komentar