sreda, 05. avgust 2009

Death Proof (2007)

Hey, Pam, remember when I said this car was death proof? Well, that wasn't a lie. This car is 100% death proof. Only to get the benefit of it, honey, you REALLY need to be sitting in my seat.

Nenavadni rešiser Quentino Tarantino je pojava, kakršne v sodobnem svetu ne bi pričakoval. Kljub slavi in blišču, ki ga zadnja leta obletavata, obstaja podobno nenavaden, parodičen, zabaven in neusmiljeno besedno podkovan kot nekoč, ko je šele stopal po poti, ki vodi med nesmrtne. Ampak vsemu temu navzlic mi njegovi filmi nikoli niso pretirano dogajali- preprosto mi niso potegnili, če sem lahko iskren. Niti Pulp Fiction, njegovo bojda najsilovitejše delo in obenem bratov omiljeni film. Vse njegove scene, njegovi pogovori itede so bile zame del nedoumljivega filmskega sveta in čeravno vem videl, da je njegovo snemanje dobro, se nisem uspel dodobra navdušiti... no, danes; kake štiri mesece od zadnjega ogleda njegovega dela v zmazku Grindhouse, Death Proof, moram nekaj priznati: Tarantino je brilijanten. Slavi sam sebe. Je optimistično samozagledan prasec, ki sproti posname enega bolj zabavnih filmov sploh.

In res, že z otvoritvijo je jasna optimistična naravnanost režiserja. Boli ga za manire b-filma (ki je nekako tudi žanr opisanega), boli ga za dejavnike in norme vseh filmov: on namreč snema svoje filme. Več kot očitno je, da je to njegov film, ki ga je posnel predvsem zase, ne za druge. Zato zremo eno uro bednega pogovarjanja, kjer je najzanimivejša stvar citat: Cheers, Butterfly. The woods are lovely, dark, and deep. And I have promises to keep. Miles to go before I sleep. Did you hear me, Butterfly? Miles to go, before you sleep. Štorija je drugače res zanikrna in prekriža psihopata in gručo plekih deklet, ki norijo v gostilni. Združite res neumne scene in si lahko predstavljate celoto. Uri debate sledi pol urni avtomobilski prizor, ki ga je Kventin optimistično imenoval za "najboljšega sploh"; potem pa je kar konec. Ni posebnega slovesa, kajti režiser se še ne poslavlja; še bo snemal, še bo užival in še nas bo zadovoljeval. Model je dejansko posnel rekvijem zase in če ni to noro, potem ni nič filmskega tudi norega. Režija je obupno fantastična, saj je predvsem parodija, ki vsebuje nemalo filmskih grešk in napak, ki smo jih vajeni iz filmskih duetov Grindhouse prejšnjega stoletja. Tako vidimo zmedene menjave kadrov, premikanje predmetov, snemalno ekipo na dejanskem filmu... ampak temu navzlic Quentin ni šel predaleč, saj je film za Grindhouse posnet skorajda predobro; sploh če ga primerjamo s Planetom Terorja, drugo polovico paketa. Za obrazložitev, da se ve: Grindhouse pomeni skupek dveh poceni filmov, ki so stavili na šokerje s prikazom eksplicitnega nasija in spolnosti. Te pakete Grindhouse so si zmerom ogledovali v beznicah, zanikarnih gostilnah, in filmi so bili zgolj povod za druženje ob alkoholu in biljard mizi. Nato sta se nekega dne dva režiserja, Quentin in Red odločila, da bosta "žanr" obudila in sta posnela Grindhouse za nove čase. En del je Death Proof, drugi pa Planet Terror, ki sem ga že opisal (poglej seznam opisov) in mu takrat prisodil oceno 8.0. Takrat sem dejal, da je PT boljši. Ampak ni, kajti Death Proof je cenen zgolj na prvi ogled, zgolj na prve spomine... pozneje pa ugotoviš, da je bil pravzaprav dober film in še pozneje, da je bil odličen. Menim, da je tako pravzaprav z vsemi deli režiserja Tarantina. S "Smrtno varen" je namreč samega sebe vzdignil na status kulta, kjer bo nemara užival za vse čase. Tako to gre, če si nesmrten.

Ocena v okviru žanra: 9.1/10

Skupna ocena: 8.1/10

http://www.imdb.com/title/tt1028528/

1 komentar:

  1. Poštena ocena enega boljših filmov, ki sem jih gledal.


    Davodax

    OdgovoriIzbriši