četrtek, 13. avgust 2009

Carrie (1976)

Carrie mi je najljubša filmska priredba Stephen Kingovih knjižnih grozljivk (drugače sta mi najljubši Zelena milja in Shawshank Redemption). Preprosto rečeno, dober film je. Ima vse, kar si lahko kakovostna grozljivka želi- dobro zgodbo, naraščanje temačnosti, malce bolano vzdušje in veličasten konec. Vse skupaj pa je podprto z izjemno igro nadarjene Sissy Spacek, ki itak dobiva vloge zgolj in samo v grozljivkah.


Carrie je prvenstveno film o socialno bolni materi in najstnici, ki se je uničila pod vplivom prve. Čeravno naslovna Carrie poseduje čuda moči, med drugim telekinezo (premikanje predmetov brez interakcije) je na gimnaziji ne mara skorajda noben; izvzemši neko profesorico, ki ji življenja ne olajšuje kaj preveč. Doma je Carrie namreč skorajda trpinčena, zagotovo pa razvojno zavrta zaradi okrutne matere, ki je imela slabo izkušnjo s hčerkinim očetom, zato skuša slednji preprečiti moško družbo. Moške prikazuje kot vir absolutnega zla, obenem pa povdarja minimalistično vzgojo po Bibliji. Vse bi bilo po materino, ako na nek dan bi Carrie ne pričela razmišljati po svoje. Po nekaj pripetajih, ki ji dajo misliti, da ima prijatelje: se s kvazi najlepšim fantom na šoli odpravi na maturantski ples, kjer se njeno življenje zdi kot pravljično sanjsko. Dokler je na podelitvi nagrad za najlepši par plesa "prijatelji" ne polijejo s krvjo; odkoder Carrie ne odpusti več nikomur in prične se srhljivi paranormalni masaker, ki vsebuje za tisti čas ogromno krvi in dobrih posebnih učinkov. Ko pride domov, pa sledi še finalna interakcija z njeno materjo in resnično srhljiv filmski finiš, ki je eden izmed bolj priznanih. Ves film namreč odlikuje čudna realističnost in pripravljenost sočustvovanja do glavne junakinje, osrednje filmske morilke, pravzaprav. Resnično nenavadno je, kakšne čustvene vezi uspe film skleniti med gledalcem in Carrie, ki je -čeravno obdarjena s paranormalno močjo- bolj človeška kot večina vseh filmskih likov. Posneli so tudi nadaljevanje (in remake Carrie, ki je, hm, remake) The Rage: Carrie 2, ki ne da veliko več na osebo, temveč na slasher grozljivko, torej odvzame osrednji motiv serije, kar kratkomalo smrdi. Čeprav je tudi tisto solidna grozljivka, ni več motivov, sočustvovanja in razmišljanja kot v enici, zato bi si zaslužil oceno največ 5/10. Škoda, kajti spomin na prvenec je odličen. Napak kratkomalo ne vsebuje, edino zob časa ga načenja + tega je knjižna verzija boljša, zato je ne moremo oceniti enako kot filmsko. Ampak po dometu zmaga film, saj je novela dandanes že skorajda pozabljena v zgodovini.


Ocena v okviru žanra: 8.1/10

Skupna ocena: 8.1/10

http://www.imdb.com/title/tt0074285/

Ni komentarjev:

Objavite komentar