nedelja, 02. avgust 2009

Braveheart (1995)

Petdeset.

Bili so filmi in bil je Braveheart; verjetno najboljši zgodovinski ep, obenem pa eden boljših filmov sploh. Bom povedal naravnost: obstajajo filmi, ki nate nasilju navzlic delujejo pozitivno. Braveheart, oziroma poslovenjeno Pogumno srce, govori o svobodi. O tem, kako brez svobode ne deluje nobena stvar- ne ljubezen, ne sreča; nič! Svoboda je dandanes samoumevna, za večino nas pa itak samo beseda. Menim da je svoboda kot ena najpomembnejših vrednost izgubila svojo vrednost, kakršno je imela leta nazaj. Bo že res, da je svoboda zgolj beseda- dokler je ne izgubiš. No, William Wallace ni bil zares svoboden nikoli. Njegov lik se preslikuje na celotno Škotsko in situacijo tistega časa- na brezglave vojne, bolne voditelje držav in neusmiljeno znašanje nad revnejšimi sloji.


Štorija je sicer podobna sleharni epski- William Wallace v trenutku lucidnosti napade Angleške vojake, ker so mu ti skušali posiliti ženo. Pridruži se mu nekaj ducatov kmetov, s katerimi osvojijo Angleško postojanko. Ker se dober glas širi v deveto vas se Williamu (štorija je bojda resničnoživljenska) pridruži par sto kmetov, vsi pripravljeni zatreti Angleško oblast. Hecno in nadvse prikladno je torej, da se par sekund pred bojem nenadno premislijo in nekoč pogumni borci za svobodo; sedaj ironično klonejo strahu zoper številčnosti sovraga, kar pa je bil povod za enega naslavnejših govorov v filmih:


Na podobno epskem nivoju je celoten film. Gledamo ljubezenske prizore, ki prehajajo v sovraštvo in pozneje spet v ljubezen; izdajstva, vojne, govore, sklepanje prijateljstev, obžalovanja,... celoten film je emocialno nabit do vrhunca, oziroma do poslednje sekunde, ki je večini ostal v spominu kot eden najboljših trenutkov v filmski industriji. Res je- celoten film skuša pristati na neki emocionalni provokaciji in te skuša prizadeti in narediti vedrega hkrati. Kakorkoli, osebno menim, da je Braveheart eden izmed filmov, po ogledu katerih se počutiš boljše. Nemara ne gre za točno dejansko zgodovinsko-resničen film; gre pa za akcijsko epsko dramo, kateri z izmenjavanjem čustev ni para. Resno konkurenco sam vidim zgolj v Gospodarju Prstanov: Kraljevi vrnitvi ter posameznih odlomkih Spartacusa in/ali podobnih zgodovinskih dram (GP je seveda fantazija, ampak je čustveno na skorajda enaki ravni). Igralci so odigrali izjemno, na čelu s hkratnim režiserjem Melom Gibsonom, ki mu je Braveheart most med igralsko in režisersko kariero. Med drugim je tukaj prvič zakoličil nasilne proporce svojih del, ki jih je pozneje postopoma večal skozi Kristusov Pasijon in Apocalypto. To je, kolikor mi je bilo dano razumeti, Gibsonova intelektualna masturbacija- ampak ok, vsak ima svoj način izražanja; Gibson se je odločil, da bo svoje štorije pripovedoval skozi nasilje. Tega ima Braveheart obilo, saj je nemara vojno najbolj realističen film. Sekajo roke, noge, glave; kri teče, tisoče mrtvih... ob ogledu imaš resnični občutek, da si se znašel na bojišču in še samo čakaš, da ti dajo meč, da z ubijanjem pričneš še ti. Ob vsem tem malce moti hitra kamera, ki občasno uspe zakriti pomembne kote dogajanja (med vojnami seveda, ko so običajne sekvence je kamera statična in dobro postavljena). Tukaj bom tudi sklenil pisanje. Ničesar več ni za povedati. Gibsonovo vizijo časa vitezov in vojn si preprosto morate ogledati, saj je scenaristično, igralsko in režisersko izpiljen naslov- obenem pa ep, ki malodane dosega slavo velikih piscev epskih zgodb.

It's well beyond rage. Help me. In the name of Christ, help yourselves. Now is our chance. Now. If we join, we can win. If we win, well then we'll have what none of us has ever had before: a country of our own.


Ocena v okviru žanra: 9.2/10

Skupna ocena: 9.0/10

http://www.imdb.com/title/tt0112573/

Ni komentarjev:

Objavite komentar