četrtek, 02. julij 2009

[creepypasta] Tam Drugod

____________________
____________________
Na srednje zdolgočasen dan je Mike s prijatelji igral košarko. Četudi z žogo ni bil med najspretnejšimi je v igri užival, saj mu je razjasnila um, prežet z mislimi o prejšnji mesec umrli materi.
Smrt slednje ga je hudo prizadela- sploh, ker je umrla po nepotrebnem. Vračal se je iz šole, ko je prejel klic očeta, kateri mu je oznanil vest o nesrečnem zlomu vrata, ki je nastal zaradi padca po stopnicah. Čeravno sprva ni dojel besed, so kasneje vanj zarezale z vso močjo in minilo je par tednov, da je bolečina naposled pričela izginjati.

Po končani telovadbi se je Mike usedel na klop pred šolo. Njegovo telo je bilo izmučeno, zato je komolce naslonil na kolena, s pestmi pa si pokril oči. Par sekund je vztrajal v tem položaju, nakar je umaknil pesti in na tleh opazil fotografijo, iz katere je takoj prepoznal svojega očeta, v roki držeč kamen. Fotografijo si je pridržal nekaj centimetrov pred očmi in jo tiho zrl par minut.

Na njej so bile tri osebe- neznan moški, ki je v roki držal pleteno vrv; njegova mati in njegov oče, ki je stal za materjo in jo s prosto dlanjo držal za ramo. Kraja na sliki ni prepoznal, saj je šlo zgolj za neskončni travnik. Fotografijo je spravil v žep, kajti odločil se je, da jo pokaže očetu; proti stanovanju katerega se je odpravil že naslednjo sekundo.

Očeta ni bilo doma. Na svojo bivšo posteljo je odvrgel torbo, nakar je šel v kopalnico, kjer je ponovno izvlekel fotografijo, da bi jo podrobneje ogledal.

Par sekund je minilo, ko je fanta zmotil pisk v njegovem ušesu. Temu pisku je sledilo še deset krajših, kar je bilo dovolj, da je Mike iz ušesa izvlekel svoj slušni aparat. Zadnje čase se pogosto kvari, je pomislil, ga obrisal in vstavil nazaj v uho. Piski niso prenehali, zato si je aparat ponovno stresel v dlan. A sedaj je piskanje prihajalo že izven aparata. Bilo je vse okoli njega in Mike je mislil, da se je pokvarila klima, ki je občasno spuščala tako nadležne zvoke, zato je odšel iz stanovanja in se odločil, da si bo sliko dalje ogledoval na verandi. Jezno je ugotovil, da tudi to ni rešilo njegove težave, le še poglobilo jo je. Od piskov so se mu pričela parati ušesa in stekel je, da bi jih pustil za seboj.

Tekel je pred piski, ki jih ni mogel ločiti od šumov preostale okolice. Ni zmogel ugotoviti, če se pojavljajo zgolj v njegovi glavi, ali ti zvoki dejansko obstajajo. Tudi zakričati ni zmogel. Kričal ni niti par sekund pozneje, ko je začutil topo bolečino na nogah, kasneje na telesu in najkasneje, ko je neslišno potoval po zraku. Nekje v ozadju je nekdo zategnil ročno in odprl vrata avtomobila.

Ko se je voznik uspel približati nekdaj hodeči gmoti mladega fanta je videl, da je za kakršnokoli pomoč prepozno. Sklonil se je nad Mike in opazil fotografijo, ki jo je držala nekoč še živa roka. Razgrnil jo je in opazil, da prikazuje moškega, ki v rokah drži pleteno vrv, žensko in moškega s kamnom. Za hip je pomislil, da je to vse; a ko je podrobneje pogledal je v ozadju videl fanta, ki ga je ravnokar povozil, kako stoji ob avtomobilu, z nogo naslonjen na levo luč. Na voznikovem sedežu pa je sedel… on.

Ni komentarjev:

Objavite komentar