nedelja, 12. julij 2009

American Beauty (1999)

... look closer

Dram o nefunkciolnanih družinah je veliko; a večina jih gre v ekstreme (Ken Park, Obiskovalec Q), zato ta pod-zvrst zlagoma izgublja na popularnosti. A ravno Lepoti po Ameriško se ima zahvaliti, da je sploh obstala tako dolgo, kot pač je. Lepota po Ameriško je namreč zelo netipičen film. Hudo ne-klišejski, če hočete. Prične se s prizorom, kako hčerka vpraša nekoga, če ji ubije očeta. Nato se kader počasi prestavlja skozi mesto in domovanje slednjega. "My name is Lester Burnham," pravi "This is my neighborhood. This is my street. This is my life." Naslednji kader prikazuje očeta, kako masturbira pod tušem. Nenavadno? Hja, dokler ne vidiš nadaljevanja je vse normalno.


Zgodba se vrti okoli dveh družin, sosednjih hiš; kjer so vsi srečni zgolj navzven. Prvo družino sestavljajo najstniška upornica, oče, ki doživlja krizo srednjih let- inu seksualno nezadovoljena žena, ki svoji nepotešenosti navzlic možu ne dovoli, da bi jo odrešil. Na zunaj delujejo simpatična familija, takšna kot moja in vaša, verjetno. Ampak za zidovi zasebnosti se dogaja marsikaj... hčer sovraži starše, oče se zaljubi v hčerino prijateljico, mati najde potešitev pri konkurenčnem delavcu. Druga družina je še čudnejša: sestavljajo jo nema mati, bivši zagrenjen vojak in njegov sin, ki se preživlja s prodajo drog. Sčasoma se pričenjo njihova življenja nepredstavljivo združevati, kar se -logično- rezultira v katastrofi. Vsaka družina zase je katastrofa, kar očitno da vedeti, da skupaj nimajo ničesar iskati.

It was one of those days when it's a minute away from snowing and there's this electricity in the air, you can almost hear it. And this bag was, like, dancing with me. Like a little kid begging me to play with it. For fifteen minutes. And that's the day I knew there was this entire life behind things, and... this incredibly benevolent force, that wanted me to know there was no reason to be afraid, ever. Video's a poor excuse, I know. But it helps me remember... and I need to remember... Sometimes there's so much beauty in the world I feel like I can't take it, like my heart's going to cave in.


Dolgo časa sem se spraševal, kdo je zraven "pripovedovalca"-očeta glavna oseba. Je to hčer? Mati? Sosedov sin? Resnično težko je ugotoviti, kajti vse osebe so prikazane v sorazmerju- nobene ne prikazuje več kot druge. Resnično zanimivo je videti, kako ima vsak izmed njih svoj koncept lepote; a obenem ostaja ta tako podoben, kot je podoben naslov: Lepota po Ameriško, bejbi. Nekateri vidijo denar, drugi slavo, tretji izgled, četrti pa se ujamejo pač. Koncept Ameriške sreče je različno pogojen, tako kot v resničnem življenju. In tako kot v resničnem življenju so navzven vsi srečni, medtem ko navznoter razpadajo. Najbolj od vseh oče, ki se sled povedi svoje omiljene novodošle ljubezni (18-letnice) "seksi je" odloči, da bo telovadil in jo navsezadnje položil. Njegova hčer meni, da ga je s tem zapustila še zadnja stopnja razuma, a prvi na koncu dokaže, da ga razum nikoli ni zapustil- na najbolj nedvoumen možen način. Enako kot sosedov oče, ki je svojega sina pretepal in mučil; navsezadnje pa izločil: je potomca imel rad. Želel mu je pomagati, a boljšega načina ni poznal. Zato je Lepota po Ameriško tako dober film. Ker vsakdo najde svoj lik, svoje prijatelje in sorodnike- na koncu pa doživi svojo katarzo. Ogled obvezen.

I had always heard your entire life flashes in front of your eyes the second before you die. First of all, that one second isn't a second at all, it stretches on forever, like an ocean of time... For me, it was lying on my back at Boy Scout camp, watching falling stars... And yellow leaves, from the maple trees, that lined my street... Or my grandmother's hands, and the way her skin seemed like paper... And the first time I saw my cousin Tony's brand new Firebird... And Janie... And Janie... And... Carolyn. I guess I could be pretty pissed off about what happened to me... but it's hard to stay mad, when there's so much beauty in the world. Sometimes I feel like I'm seeing it all at once, and it's too much, my heart fills up like a balloon that's about to burst... And then I remember to relax, and stop trying to hold on to it, and then it flows through me like rain and I can't feel anything but gratitude for every single moment of my stupid little life... You have no idea what I'm talking about, I'm sure. But don't worry... you will someday.


Ocena v okviru žanra: 8.0/10

Skupna ocena: 8.2/10

Ni komentarjev:

Objavite komentar