nedelja, 21. junij 2009

Cannibal Holocaust (1980)

Cannibal Holocaust je eden izmed redkih filmov, ki jih lahko jemlješ iz dveh izključujočih se strani, z ignoriranjem ene ne uničiš občutka druge. Prva je nasilna stran, po kateri je film postal znan. Zdi se, kot da bi se vsa bolana domišljija avtorjev znašla ravno v tem filmu- priča smo razudenjem, poboju živali, posilstvu, mučenju... a vse je podrejeno nedvoumnemu sporočilu ki nazorno prikaže kaj se zgodi, ko v "izgubljeni svet" vdre moderni človek. Nemara bi sporočilo ne bilo tako dotakljivo, če filma ne bi skušali predstaviti kot resnično zgodbo- posneli pa ga kar prvoosebno, kot pri The Blair Witch Project ali novejšemu Cloverfieldu. Prav to vlije CH posebno vzdušje, ki ga ne pričara noben sorodni "cannibal" film (zri seznam in kratko predstavitev tukaj).

Filma se je vseskozi držal slab sloves- predvsem zaradi nazornih nasilnih vsebin. Zaradi slednjih se je moral režiser Ruggero Deodato zagovarjati pred sodiščem, saj so ga doletele obtožbe, da je ljudi pobite v filmu, pobil v realnosti. Kakopak so bile to izmišljotine, a kakšnega
posebnega odobravanja razplet tožbe ni dočakal, zategadelj so film prepovedali v osemdesetih državah. Res čudno, ko pa se za nasilno površino skriva film, ki postavi mnogo vprašanj in odgovore prepusti gledalcem. No, dotični zrejo sicer preprosto štorijo o režiserju in njegovi ekipi, ki se odpravi v amazonsko džunglo snemat običaje domorodcev. Navzlic jasnemu opozorilu, da bodo domorodci njihovo zajedalstvo tolerirali zgolj toliko časa, kot bodo oni ostali normalni; sodobniki pričnejo razmišljati racionalno in začnejo z oblastnim dogajanjem. Kmalu se jim vrne. Dvojno. In že gledamo "snuff film", ki malce zakrije prvotni smisel filma. Ampak sčasoma (in predvsem na zaključku, ko se eden izmed igralcev vpraša, kot je resničen kanibal) se pričnejo motivi mučenja in drame tako prepletati, da zremo enega najhitrejših zaključkov. Verjetno je namenoma takšen, da lahko po ogledu sam razmišljaš o svobodi odločanja o življenju. Film hoče povedati, da ima vsako ljudstvo pravico, da živi tako kot hoče; in to (pre)jasno nakaže.

Zgodba je torej takšna kot je, zato bom pohvalo raje usmeril na odlično glasbeno podlago in izjemno igranje. Dejstvo, da gre za film naše zahodne sosede mu ne naredi preveč dobrega, saj je film zaradi tega relativno spregledan. Bi bilo boljše, če bi izšel na Japonskem... pa še razumeli bi ga bolj :). Slab sloves se ga drži tudi zaradi ubojev živali, ki so jih fentali v namen snemanja filma. Zaradi tega je požel ostre kritike, kar je nadvse hecno; saj se je marsikdo bolj zgražal nad

mrtvimi živali kot ljudmi, heh. Veliko imajo ljudje proti temu filmu torej, in to je nadvse razumljivo. Tudi sam si filma nisem ogledal z veseljem, sej je težaški in neposreden, ampak moti me, da veliko ljudi na njega zre zgolj iz "mučeniške-snuff" plati, razmišljajočo pa zavrača. Cannibal Holocast (ki je dobil tudi nadaljevanje Natura Contro, ki pa se usmerja zgolj v mučenje) je soliden film. Ni nič precenjen, niti podcenjen, niti ocenjen. Je pač kult, kateremu lahko mnogo bolj znani Guinea Pig (ali Martyrs) postavi oltar za klanjanje.

Ocena v okviru žanra: 9.0/10

Skupna ocena: 5.5/10

Ni komentarjev:

Objavite komentar