nedelja, 03. maj 2009

The Day the Earth Stood Still (1951)

Filmske priredbe in uboditve (remake) so v sodobni filmografiji vse pogostejše. Očigledno je to zadnji klic obupa, in zadnja mrtva kresnička izvirnosti- slednja se namreč v posodobitvi nekega projekta pač ne skriva. No, ker pa so tovrstne oživitve nemalokrat apn in ščiš (zakaj potemtakem ne odnehajo? Pojma nimam), sem se odločil, da tokrat vpogledam izvirnik. 

Črno-beli predstavnik samoimenovanjega podžanra znanstvene fantastike- "Alien invasion films" The Day the Earth Stood Stil je nadvse samosvoja mojstrovina; ki napake sicer ima- ampak v soju žarometov odličnosti so nadvse prezrljive.  Osnova za film je bila kratka zgodbica Američana Harry Batesa- Poklon Mojstru. No, zgodbica sem ali tja, dejstvo je, da je uspelo režiserju  Robert Wisu v film vdahniti otipljivo vzdušje in napraviti kultnega predstavnika svoje zvrsti. Ni le film, igranje in režija to, kar naredi film dober- temveč tudi sporočilo, ki ga dostavlja Klaatu, nezemljan, ki na našem planetu pristane, da ga reši dokončnega propada. 

...I am leaving soon, and you will forgive me if I speak bluntly. The universe grows smaller every day, and the threat of aggression by any group, anywhere, can no longer be tolerated. There must be security for all, or no one is secure. Now, this does not mean giving up any freedom, except the freedom to act irresponsibly.... pravi Klaatu. Naš svet je postal slab prostor. Prostor nasilja in nesreče. Imel je prav. Štorija, ki se vrti okoli ljudi in njega samega, je precej osebna. Ni osebna na način, da bi obisovala Klaatujevo življenje, temveč je osebna med nami. Klaatu je nezemljan, obenem pa je najbolj človeško bitje na našem svetu. Nemara je to tisto, kar je želel režiser skriti in ne neposredno omenjati; z globljim vpogledom pa je jasno vidno. Klaatu pozove gledalce, naj odgovorijo na njegovo vprašanje/zahtevo. Imamo možnost, da sledimo njemu in živimo v miru. Ali nadaljujemo z življenskim stilom, ki so ga zapečatile vojne, nasilje in agresija. The decision rests with you, pove Klaatu. Ampak, ako bomo z zlobo nadaljevali in nemara gnev razširili v vesolje, takrat nas bo vesolje uničilo. Ako se prej ne bomo sami.

Ostala štorija ostaja podobna kot v lanski prenovi. Spremlja pot Klaatuja po Zemlji, njegovo odkrivanje notranjosti ljudi ter nerazumevanja tistih, katerim je njegovo sporočilo namenjeno. Zgodba vnese zanimive in zapomljive like, zategadelj ni zgolj podloženo "sporočilu". Ni filler. Ni slaba, kar filmu zgolj prišteva pike h končni oceni.

Zgolj z resnično zvrhano merico sarkazma bi (z)mogel dejati, da je lanski remake boljši. Ne, remake je slabši za par nivojev, čeprav skuša osnovno sporočilo prilagoditi današnjiku. Zdaj se ne spusti več v vojne, temveč skuša Klaatu odpraviti današnje razmere onesnaževanja okolja in odrešitve suženjstva tehnologije. Nov Dan Obstanka Zemlje je tudi tehnično neprimerno bolj na nivoju, akoravno je prvenec (dejstvu, da je posnet leta 51 navzlic) često soliden. Ob mnogih filmih se zdi, da jih je čas presegel. Prerastel. Ob opisani mojstrovini iz leta 1951 se zdi, da se čas vrti nazaj.

I came here to give you these facts. It is no concern of ours how you run your own planet, but if you threaten to extend your violence, this Earth of yours will be reduced to a burned-out cinder. Your choice is simple: join us and live in peace, or pursue your present course and face obliteration. We shall be waiting for your answer. The decision rests with you.

Ocena v okviru žanra: 9.5/10

Skupna ocena: 9.6/10

http://www.imdb.com/title/tt0043456/

Ni komentarjev:

Objavite komentar