petek, 29. maj 2009

The Curse of Frankenstein (1957)

Filmskih priredb romana Mary Shelley je resnično nemalo, a nemalo je tudi izrodkov v katere so se priredbe izcimile. Večina filmov Frankensteina obravnava kot absolutno zlo, ne pa v smeri, kakršno smo lahko prebrali v romanu. Kronična napaka je tudi, da filmi Frankensteina obravnavajo kot pošast, ki jo ustvari nek doktor. Resnica je pak drugačna- Frankenstein Victor je namreč švicarski znanstvenik, ki je ustvaril pošast; dotični kreaturi pa nikoli ni nadal imena, kvečjemu jo je naslavljal s stvor/izrodek. Frankenstein torej ni pregovorna pošast, temveč znanstvenik, ki se je ujel v spore lastne bogoželjnosti in samote. Je pa knjiga zgolj en vidik sveta, ki ga je ustvaril Frankenstein; ta vsebuje filme iz treh založniških skupin, sam pa bom postopoma opisal vsa dela, ki izhajajo iz hiše Hammer. 

Kakorkoli; prvi v seriji The Curse of Frankenstein- knjigo povzema domala popolnoma. Ampak ne le v zgodbi, temveč tudi v oziru fokusa na podrobnosti. Vsi ostali filmi se namreč posvetijo izrodku, Viktorjevo štorijo (ki je osrednja) pa pustijo v senci prve. No, prekletstvo se prične z usmrtitvijo legendarnega znanstvenika, ki par dni pred urano eksekjucijo pove svojo življensko zgodbo duhovniku, ki je jel tjakaj molit za Viktorjevo odrešenje. In ta povzetek štorije spremlja tudi gledalec- vse, od prvega trenutna, ko Frankenstein (upam, da se sedaj že razumemo: Frankenstein=Victor, Frankensteinova pošast= stvor) odkrije formulo, s katero se priuči vdahniti življenje mrtvemu. Nekaj dni po tem, ko uspešno ustvari psa, se loti tudi ustvarjanja človeškega bitja. V svoji vznesenosti ne opazi, da ni ustvaril normalnega človeka, temveč izrodek ogabnega videza. Ko Viktor vidi, kakšno gnusnost je ustvaril, jo kojci -;)- zapre v ječo, odkoder monstrumu uspe pobeg. Od tega trenutka dalje spremljamo dokaj običajno štorijo o Frankensteinu (četudi še vedno zlagano s strani knjige): ki pa se zaključi na način, ki bi ga najmanj pričakovali. V povzetku štorijo neusmiljeno potisne v realnost in te pusti razmišljajočega o tem, kako resnična je lahko pripoved filma. Grozljivo je namreč, da popolnoma. Nemara zdaj, ako film še niste videli, vihate obrvi; ampak z ogledom boste videli, da je temu tako.

Zdaj pa bi rad še nekaj pisanja posvetil knjigi. Pričujoči opisi hiše Hammer bodo namreč zgolj opisi in tukaj izkoriščam zadnjo možnost, da razkrijem štorijo knjige. Okej, recimo, da se bolj posvetim štoriji pošasti- v knjigi je slednja namreč prikazana kot nesrečna igra usode. Ko Viktor vidi, kaj je ustvaril, se mu "njegov otrok" začne gnusiti, zategadelj ga odvrže v svet. Stvor pa nenehoma išče pozornost in prosi rodnika, naj mu izrazi podporo- ker mu je ne, stvor začne moriti njegove prijatelje. Odtod je tudi vso njeno nasilno ravnanje- stvor ni noben serijski morilec, ki bi ubijal, ker mu tako paše, temveč nesrečna lutka usode, za katero se njegov "oče" ni zmenil, zategadelj je z dejanji zgolj skušal pridobiti njegovo pozornost. Proti koncu romana je Viktor večkrat postavljen pred fakt, da lahko svoj stvor pokonča. Naravnost grozljivo ironično pa je, kako enaka se zdi njunina usoda na samem koncu romana. Ob branju zaključka sem dobil mravljince po telesu in odtihmal na knjižne grozljivke zrem s kapljico spoštovanja več.

No, prekletstvo Frankensteina pa je odličnosti in različnosti knjige navzlic, najboljši filem o zgodbi, ki se je pričela s omenjenim romanom. Resda ni nič posebnega, je pa film, ki vsebuje obrat, ki so ga pozneje v svoja dela vključili številni drugi režiserji in scenaristi- zategadelj je vreden še poklona več. 

Ocena v okviru žanra: 7.6/10

Skupna ocena: 7.0/10

http://www.imdb.com/title/tt0050280/

Ni komentarjev:

Objavite komentar