sreda, 08. april 2009

Zakleta geometrijska perfekcija

V pričakovanju izida ameriške ustreznice ničtega dela franšize Ringu, se Abbot ozre v preteklost in ugotovi, da je vodnjak globlji, kot se sprva zdi.

Točka A

Da je The Ring posnet po predlogi japonskega Ringuja, je znano. Ampak, da je slednji posnet po knjižni predlogi, širše ostaja neznanka. Kar je krivično, saj je Ringu, avtorja Koji Suzuki, izjemna knjižna grozljivka, ki se brez težav kosa s filmskimi upodobitvami, obenem pa dotičnim razširi vsebino. Koji Suzuki se je v svoji karieri večkrat poizkusil v vlogi pisatelja, a neuspešno, saj mu je nesmrtnost prinesel šele Ringu, katerega je izgotovil leta 1991. Pričakovano je ves svoj talent usmeril v širjenje zgodbe o skrivnostnem krogu, saj je več kot polovica njegovih objavljenih del, povezana z njim.

Idejo o morilski videokaseti je Koji dobil, ko je na domači polici opazil neoznačeno kaseto. Že več mesecev je premišljeval o konkretni zgodbi o duhovih in kaseta mu je končno prinesla navdih, da je ustvaril skico iz katere je pozneje spisal končni izdelek.. Čeprav mu izvirnih idej v tistem času ni zmanjkovalo, je priznal, da je par idej črpal tudi iz njegovega najljubšega filma, Poltergeista. Zagotovo največji vzor pa mu je predstavljala japonska bajka Banchō Sarayashiki, katere resnični izvor je neznanka, govori pa o dekletu, ki jo umorijo nje znanci in v podobi duha straši iz onkraja.

Duhovi so mu že od otroštva predstavljali največjo skrivnost, a vedel je, da jih bo našel le, če bo izumil svoje. In jih je.

Ko je bila zgodba napisana, je Suzuki izbral naslov. Zlasti slednji je predmet ugibanja in številnih čudaških interpretacij, saj je idej zakaj takšen naslov, več. Najbolj preprosto pojmovanje je logično- krog, ki ga vidiš, preden umreš. Najbolj nenavadna ideja pravi, da naslov Ringu ne pomeni kroga, temveč oponašajoč zvok telefona, ki ti napoveduje smrt. Zagotovo najbolj privlačno pojasnilo, pa pravi, da je Suzuki tak naslov izbral, ker je prekletstvo opisano v knjigi neskončno. Ko se prekletstva rešiš sam, nastrada drugi, obenem pa je videokaset vedno več. In kateri izmed geometrijskih likov nima začetne točke? Krog ima polmer in premer, njegova krivulja pa je enotna, neprekinjena in nje konec se izlije v začetek.
Suzuki je videl, da je to, kar je ustvaril, dobro. Začel je pisati nadaljevanja, obenem pa so začele nastajati prve filmske upodobitve. Ampak preden se razpričam o nadaljevanjih, poglejmo dogajanje okoli izvirnika.

Odsev globine

Zgodba prvenca je preprosta. Novinarka Asakawa (oz. novinar v romanu) raziskuje smrt štirih najstnikov, ki so umrli ob enakem času, vsi z istim vzrokom- prestrašeni do smrti. Kmalu odkrije neoznačeno videokaseto, ki prikazuje na videz nepovezane in nesmiselne prizore. Ko si videokaseto ogleda, ji zazvoni telefon nakar ji skrivnosten glas naznani, da bo umrla v sedmih dneh. Deklič videokaseto pokaže bivšemu fantu (v romanu ni fant, temveč kolega), ponesreči pa si jo ogleda tudi njen sin. Ko začne dobivati halucinacije, kjer vidi deklico v belem, se začne zavedati, da je nekaj hudo narobe. S fantom se odpravita po posameznih posnetkih videokasete in skušata razrešiti njeno skrivnost. Hitro ugotovita, da je vzrok vsega hudega ravno deklica v belem, Sadako Yamamura. Slednja je že od rojstva posedovala nadnaravne moči, kar je njene starše pahnilo v norost, starši pa njo v vodnjak. Tam naj bi Sadako (pre)živela sedem dni, nakar je izdihnila. Ves gnev je Sadako v svojih poslednjih dneh usmerila v stvaritev omenjene videokasete. Kako ji je to uspelo? Ena izmed njenih posebnosti je ta, da zmore v poljuben predmet (ali človeka) vžgati podobo ali besedilo po njeni izbiri. Po številnih preobratih, zanimivih dogodkih in razrešenih skrivnostih nas pričaka eden najbolj srhljivih zaključkov v filmski zgodovini. 

Razlik med romanom in uradno filmsko upodobitvijo, avtorja Hideo Nakate (filmografija slednjega ni pretirano obsežna- znana sta Ringu ter Dark Water), je obilo. Na rovaš kratkosti filma je najbolj nastradal zakleti posnetek, saj je v knjigi dolg 20 minut, prikazuje pa dodatne posnetke, kjer je Sadako posiljena ter zaključek, kjer Sadako zmrmla par besed (You, who watched this tape, you are going to die in one week on this same time. There is only one way to survive. You mus-), nakar se pokaže televizijska reklama, katero so čez izvirni posnetek presneli omenjeni najstniki. V romanu takisto najdemo podatek, da je Sadako hermafrodit in ima brata, kar je v filmski inačici izpuščeno. Ampak zvečine se dogajanje vseeno ujema, le, da je knjiga bolj obširna, saj pokriva tudi dogajanje nadaljevanja Ringu 2 ter delček predhodnika, Ringu 0.


Ampak Ringu ni edina filmska realizacija projekta. Tu je še korejski Virus ter ameriški The Ring, posnet s strani Gore Verbinskega. Dejstvo, da je bil na rovaš ameriške priredbe osnovni Ringu potisnjen v ozadje, je žalostno. Čeprav je za ljudstvo splošno privlačnejši The Ring, to ne pomeni, da je slednji najsrhljivejši. Ta titula namreč pripada Ringuju, ki s svojo zaostalostjo (manjkom pretirane maskare ter posebnih učinkov) naredi izkušnjo še grozljivejšo. Ringu je film, ki je deloval kot vzor celotni generaciji japonskih grozljivk in ameriških priredb, obenem pa jasno začrtal linijo, po kateri bodo grozljivke odslej snemane. Legenda je bila ustvarjena in poznavalci so začeli slutiti, da je Ringu dolgoročnejši, kot s(m)o pričakovali.

Knjižni in filmski Krog

Po izgotovitvi prvega romana, je Suzuki pričel s pisanjem nadaljevanj. Zgodba prvenca pokriva celotno filmsko trilogijo, medtem ko drugi roman, Spiral, pokriva dogajanje istoimenskega filma.

Štorija Spirale se prične po koncu prvega romana in zgodbo slednjega primerno razširi. Prekliče prvotno pojmovanje načina smrti (češ, da Sadako preko svojega očesa projicira sliko žrtve, starejše za sto let, nakar ta umre od strahu) ter uvede novo, kjer nesrečniki umre od tumorja, ki se pojavi v njihovem telesu, čim si ogledajo videokaseto.
Spirala spremlja zgodbo človeka po imenu Mitsuo, ki v truplu Asakawinega zaročenca najde posebne šifre, katere vodijo do znane videokasete, ki si jo seveda ogleda. Ko po enem tednu krepne njegov prijatelj, je prepričan, da se bo sam rešil, ako naredi kopijo. A načrt gre po zlu, in Mitsuo se v paniki odloči, da bo uničil še zadnjo videokaseto. Njegove misli prestreže vest, da virus, zaradi katerega je umrl znanec ni enak prvotnemu. Ugotovi, da se nov virus nahaja v Asakawinemu dnevniku, torej je virus uspel mutirati. Štorija se osredotoči na razlago vseh temnih moči, ki jih je posedovala Sadako, zaključi pa s citatom:''Many years will pass before our world will be at peace''. Zen.

Filmska adaptacija Spirale je zaslužkarsko razočaranje, ki je po Ringuju (precej uspešen japonski film, ako gledamo prislužen denar) prinesel majhne vsote. Zaradi tega so jo preprosto črtali iz osnovnega filmskega cikla in naposled dosegli, da je Spirala odletela v pozabo.

Po Spirali je bil čas za Loop (Zanka), nadvse čudaški zaključek serije. Čeprav Loop ni bil filmsko upodobljen, je to le dobro, saj je Koji Suzuki izvirno pripoved v tem delu popolnoma raztrgal in onečedil. Posledično so bralci romanu obrnili hrbet in pričakovanega uspeha ni prinesel. Slednje delo je hudo povezano z virtualno resničnostjo in mnogi Suzukija preklinjajo, češ, da je posnemal Matrix. Kar je zlagana bedarija, saj je ta izšel eno leto za Loopom. Sedaj verjetno vihate obrvi ter se pačite, saj je malokomu znano, v kakšno smer je potisnjen zaključek knjižne trilogije. Zanka se prične z istoimenskim nadračunalnikom, ki je zmožen poustvariti življenje, le eno napako ima- vsi, ki so stopili v interakcijo z njim, so umrli. Vsi, razen ene osebe. To osebo obišče radoveden študent Karou, ki se pozneje sam vključi v navidezno resničnost Loopa in podoživi vso dogajanje okrog skrivnostnega virusa. Študent v seriji navideznih resničnosti najde zdravilo za prekletstvo, okoli katerega se vrti celotna knjižna serija. Dogajanje ki sledi je definitivno najbolj zanimivo v knjigi, saj se dotakne junaštva z drugačne strani, kot ga je serija opisovala poprej. 
V enem od intervjujev je Koji hudomušno dejal, da se prekletstvo kroga nikoli ne konča. Oziroma se bo končalo takrat, ko bo naposled izumrla človeška vrsta. Če se to res zgodi, ne izvemo, saj je Koji Suzuki napisal le še zbirko treh zgodb Birthday, katera 'Lemonheart' bo upodobljena v prihajajočem Krogu Tri. Zadnja izmed trojice, Happy Birthday, vsebinsko zaokroži celotno serijo in jo nepreklicno konča. Krog je naposled le sklenjen.

Sicer pa bi za opis celotne krožne odisejade lahko porabil par strani, pa konca ne bi bilo. Praktično vsak del je osmislil prejšnjega, obenem pa mu odtrgal nek košček privlačnosti. Posneti sta bili dve TV seriji, sedem filmov (plus šestnajst minutni Rings, ki prikazuje dogajanje med The Ring ter The Ring 2), napisana kopica romanov, stripov, radijska igra, računalniška igra, ustvarjene so bile številne akcijske figurice ter poštne znamke. Po internetu so se pojavile govorice, da je roman napisan po resničnih dogodkih, strani pa so poplavile številne fotomontaže s prilepljeno Sadako. Ampak vse skupaj je izmišljotina in, ako se bojite, da vas iz televizije naskoči vodnata Japonka, lahko nehate trepetati.

Krog- risan na roko, ali s šestilom?


Čeprav mnogi to zanikajo, je neumno trditi, da je Krog navadna grozljivka. Je film (in roman), ki je požel nemalo zaslužene slave, obenem pa deloval kot navdih nadobudnim piscem, ki so pozneje izgotovili številne sorodne izdelke. In, čeprav je šlo velikokrat kaj narobe (zlasti proti koncu knjižne serije), je to vrhunski izdelek, ki si zasluži biti na polici vsakega navdušenega bravca ter filmofila. Pa tudi med običajno ruljo, saj so to Suzukijove sanje o duhovih. Še dobro, da je sanjal o njih- redki so namreč tako resnični, kot njegovi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar