sreda, 13. maj 2009

300 (2006)

Junaštvo in bratstvo sta vrednoti, ki se ju v sodobnem svetu skorajda ne ceni. Egoistična naravnanost sodobnosti pa Franku Millerju ni vzela navdiha, da je izgotovil strip 300 po katerem se enakoimenovan film dosledno zgleduje. Oziroma ne, boljše rečeno: filmska priredba stripa; saj je na ekran prenešen mojstrsko.  Ko rečem mojstrsko pa ne mislim zgolj stilizacije in prenašnja sličic v gibljive različice- temveč vzdušje, zgodba in -ja- moška energija, ki iz dela uhaja v domala vsaki sceni. Ter morebitni skriti namigi sodobnega sveta, ki se nepodobnosti z onim v 300, slednjemu nadvse približa. Kje in zakaj?

Give them nothing...

Najprej o štoriji, katero skorajda morate poznati. Pregovornih 300 Špartancev se napoti v Termopile, kjer branijo ozek prehod; skozi katerega skuša stopiti Perzijska armada. 300 Špartancev je milina proti Perzijski (par milijonov), ampak vsemu navzlic so se Špartanci upirali cele tri dni. Nemara bi zdržali dlje, ako bi ne bil sveti mesec in posledično kralju Leonidasu avtoritete Bogovi niso dovolili spopada. Zategadelj je s sabo vzel zgolj samooklicano osebno stražo, ostali Špartanci pa so ostali po mestih. To je vsa zgodba, čeravno neki zapleti so- a resnično nič posebnega, zatorej se posvetimo drugim aspektom filma. Recimo artistični podobi, ki kratkomalo trga. Nadvse realistični gibi in brutalno bojevanje botruje temu, da domala pozabiš na nerealistično ozadje, ki ga kujejo Perzijski nadljudje inu podobne beštije, ki Špartancem prekrižajo pot. Sled izvrstne igre in visoke količine podrobnosti v klanje padeš bolj, kot v tisoče drugih filmov, ki s svojimi rutinskimi borilnimi sekvencami sprožajo zgolj salve smeha. 300 je akcijada v pravem pomenu besede in ako iščete filem, ki vas bo ob izjemnih prizorih bojevanja priklenil ob zaslon, ne iščite dalje. 

...but take from them...

Niso pa akcijski prizori vse, kar film ponudi. Kot prvo, nudi neko motivacijo. Težko pojasnim te občutke, ampak Frank je kljub temu, da je bil pri kovanju pripovedi nadvse plitev, skušal poseči globlje. Ko zreš Špartance kako umirajo za kralja, ko zreš vojaka, ki se umirjajoč izpove kralju in ga slednji počasti, ko zreš pogum tristotih- no, takrat moraš biti resnično močan, da v njihovem pogumu ne najdeš niti kančka motivacije, da bi tudi ti podživel nekaj tako veličastnega. Ni malo ljudi, ki si je ob ogledu želelo skočiti v akcijo in vreči sulico v naključnega Perzijca. Res pa je, da so časi vitezov inu sulic nepreklicno minili, zategadelj se dandanes bijejo zgolj na daljavo. S temi povezavami pa  lahko povežem tudi 300 in sodobno vojskovanje. In ne le vojskovanja, temveč tudi zajedalstvo nekaterih narodov. Ko kralj Špartancev pripomne Kserksesu, da se njegov narod ne kani predati; mu slednji odvrne, da bo spomin na Špartance, njihovo kulturo in zgodovino izbrisal in spojil s Perzijsko. Tudi v sodobnih spopadih, v katere rine ZDA lahko vidimo nekaj takega. Resda je še veliko stvari v ozadju, a vsekakor je jasno vidno, da Američani hočejo, da drugi narodi jemljejo njihovo kulturo kot glavno. Resda o tem ne pričajo dokumentarci, niti vojni dopisniki (v vojni dobi je pač ogromno pomembnih tem); ampak izbris in vsiljevanje kulture je vojni zločin najhujše oblike, zategadelj lahko na takšne zasvojevalce gledamo zgolj odkimavajoče.

...everything!

Takšen je torej zgodovinsko jako nenatančen ep, ki ga je leta 2006 izgotovil režiser Zack Snyder. Njegovo delo lahko zgolj in samo pohvalim. V zaključek bi napisal, da je 300 vrhunski v mnogih pogledih- artističnem, ustvarjalnem, vzdušnem. Je mojstrovina ki seka meje med imaginarnim in realnim, akoravno vsebuje nemalo nerealističnih prizorov. Če bi bil vsak peti film narejen s toliko ljubezni kot 300- in bi vseboval takšno dušo kot jo; potem bi lahko rekli, da smo v času, ko se snemajo dobri filmi. Žal nismo, zato lahko 300 cenimo še bolj.

Ocena v okviru žanra: 9.0/10

Skupna ocena: 8.5/10

http://www.imdb.com/title/tt0416449/

Ni komentarjev:

Objavite komentar